ECB namesto znižanja napoveduje 2,6-odstotno inflacijo in najpočasnejšo rast evrskega območja po pandemiji

Evropska centralna banka je danes ohranila depozitno obrestno mero pri 2,00 odstotka, obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pri 2,15 odstotka in obrestno mero za mejno posojilo pri 2,40 odstotka. Pričakovano mirovanje je tokrat spremljala nepričakovana ostrina v besedah in številkah. ECB je izjemoma zamaknila presečni datum projekcij na 11. marec, deset dni pozneje kot običajno, da bi zajela prve učinke vojne na Bližnjem vzhodu.

Analitiki centralne banke zdaj predvidevajo povprečno inflacijo 2,6 odstotka v letu 2026, ko so jo decembra ocenjevali tik pod dvema odstotkoma. Rast bruto domačega proizvoda evrskega območja so znižali na 0,9 odstotka. “Vojna na Bližnjem vzhodu je naredila obete znatno bolj negotove”, je na novinarski konferenci v Frankfurtu dejala predsednica Christine Lagarde in dodala, da bo konflikt imel “materialen vpliv na kratkoročno inflacijo prek višjih cen energentov”.

Nafta Brent je danes presegla 118 dolarjev za sodček, več kot 50 odstotkov nad ravnjo z začetka leta, cene evropskega zemeljskega plina pa so po poročanju Bloomberga poskočile za 35 odstotkov. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se je svetovna ponudba nafte marca zmanjšala za osem milijonov sodčkov dnevno, pretok skozi Hormuško ožino pa je praktično zastal.

Še februarja je Svet ECB svojo pozicijo opisoval kot “dobro mesto” in ocenjeval, da bo inflacija ostala blizu dvoodstotnega cilja. Tri tedne pozneje je Lagardova to formulacijo opustila. Februarska inflacija v evrskem območju je sicer dosegla 1,9 odstotka, a projekcije ECB zdaj predvidevajo, da bo v prihodnjih mesecih presegla cilj, predvsem zaradi energentov. Osnovna inflacija brez energije in hrane naj bi letos dosegla povprečno 2,3 odstotka, tudi ta napoved je višja od decembrske.

Po poročanju Reutersa vlagatelji zdaj vračunavajo več kot 55 bazičnih točk zaostrovanja denarne politike ECB do konca leta, torej vsaj dve zvišanji po 25 bazičnih točk, prvo že do junija. Pred vojno so ti isti trgi cenili majhno verjetnost znižanja. Nemški dveletni državni obvezniški donos je marca poskočil za 50 bazičnih točk na najvišjo raven od avgusta 2024. Mirovanje so istega dne izbrali tudi Fed pri razponu med 3,50 in 3,75 odstotka, Bank of England pri 3,75 odstotka in švicarska SNB.

Ob bazičnem scenariju je ECB objavila tudi alternativne projekcije. Podaljšano motenje dobave nafte in plina bi po teh izračunih povzročilo višjo inflacijo in nižjo rast od bazičnih napovedi. Lagardova je opozorila, da bodo posledice za srednjeročno inflacijo odvisne od tega, ali bodo višje cene energentov spodbudile širši dvig cen in plač.

Evrsko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju 2025 zraslo le za 0,2 odstotka. Nizka brezposelnost, zdrave bilance zasebnega sektorja ter javna vlaganja v obrambo in infrastrukturo ostajajo opora, a če cene energentov ostanejo visoke dlje časa, bo pritisk na realne dohodke gospodinjstev neizogiben. Deutsche Bank ocenjuje, da bo ECB obrestne mere ohranila pri dveh odstotkih skozi celotno leto 2026, prvo zvišanje pa pričakuje sredi leta 2027.

Za Slovenijo nov scenarij ECB pomeni dodaten pritisk na pogoje financiranja. Obrestne mere za hipotekarna posojila so v evrskem območju januarja narasle na povprečnih 3,4 odstotka, kot neto uvoznica energentov pa je država izpostavljena tudi neposrednemu cenovnemu šoku.

Naslednje zasedanje Sveta ECB je 17. aprila. Lagardova je danes ponovila, da se ECB ne zavezuje vnaprej nobeni smeri obrestnih mer. Terminske obrestne mere za junij že v celoti vračunavajo prvo zvišanje.