Evropska centralna banka je na zadnjem letošnjem zasedanju obrestne mere pustila nespremenjene. Odločitev sama po sebi ni presenečenje, je pa pomembno sporočilo. Svet ECB ocenjuje, da se inflacija v evrskem območju postopno umirja in da se srednjeročno vrača k ciljni dvoodstotni ravni. Hkrati so centralni bankirji nekoliko izboljšali napoved gospodarske rasti, predvsem zaradi večjega domačega povpraševanja.
Depozitna obrestna mera, ki je ključna referenca za denarno politiko v evrskem območju, tako ostaja pri 2,00 odstotka. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je ohranjena pri 2,15 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa pri 2,40 odstotka. Gre za četrto zaporedno zasedanje, na katerem ECB obrestnih mer ni spreminjala, potem ko jih je do julija letos sedemkrat zapored znižala.
Odločitev pomeni, da ECB vsaj za zdaj ne vidi potrebe po dodatnem sproščanju denarne politike. Po njihovih ocenah so dosedanji ukrepi že dali učinek, inflacijski pritiski pa se umirjajo v skladu s pričakovanji. To je pomembno tudi za finančne trge, saj nakazuje obdobje večje stabilnosti po letih hitrih in pogosto nepredvidljivih sprememb obrestnih mer.
Gospodarska rast nekoliko boljša od prejšnjih ocen
Ob nespremenjenih obrestnih merah je ECB predstavila tudi posodobljene makroekonomske projekcije. Te kažejo nekoliko bolj optimistično sliko, kot so jo napovedovali še pred nekaj meseci. Za letošnje leto ECB zdaj pričakuje 1,4-odstotno gospodarsko rast v evrskem območju, potem ko je septembrska napoved govorila o 1,2 odstotka.
Tudi obeti za prihodnja leta so se izboljšali. Napoved rasti za leto 2026 je bila popravljena z 1,0 na 1,2 odstotka, za leto 2027 pa z 1,3 na 1,4 odstotka. Po trenutnih ocenah naj bi se podobna, 1,4-odstotna rast ohranila tudi v letu 2028. Po mnenju ECB bo k temu največ prispevalo okrepljeno domače povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja in investicije.
Takšne napovedi sicer ne pomenijo hitrega gospodarskega razcveta, a nakazujejo, da se evrsko območje postopno oddaljuje od obdobja stagnacije. Za podjetja in gospodinjstva je to pomemben signal, saj večja stabilnost pomeni lažje načrtovanje in manj negotovosti glede prihodnjih finančnih razmer.
Inflacija blizu cilja, a storitve ostajajo trd oreh
Posebno pozornost ECB še naprej namenja inflaciji. Po najnovejših projekcijah bo povprečna inflacija letos znašala 2,1 odstotka, prihodnje leto 1,9 odstotka, leta 2027 1,8 odstotka, leta 2028 pa naj bi se vrnila natanko na ciljno raven dveh odstotkov. To potrjuje oceno, da se inflacijski šok iz preteklih let postopno izteka.
Bolj zadržan pa ostaja padec inflacije brez energentov in hrane, ki jo ECB pozorno spremlja kot kazalnik trajnejših cenovnih pritiskov. Ta naj bi letos v povprečju znašala 2,4 odstotka, prihodnje leto 2,2 odstotka, leta 2027 1,9 odstotka in leta 2028 2,0 odstotka.
Razlog za nekoliko višjo napoved inflacije v prihodnjem letu je predvsem storitveni sektor. ECB priznava, da se cene storitev znižujejo počasneje, kot so sprva pričakovali analitiki. To pomeni, da bo proces umirjanja inflacije verjetno bolj postopen, kar zahteva previdnost pri nadaljnjih odločitvah o obrestnih merah.
Kaj to pomeni za ljudi in podjetja?
Za gospodinjstva odločitev ECB pomeni predvsem nadaljevanje obstoječih razmer. Posojila ne bodo postala cenejša, a tudi ne dražja. Stabilne obrestne mere pomenijo več predvidljivosti, kar je po obdobju hitrih podražitev pomembno sporočilo za vse, ki imajo stanovanjske kredite ali načrtujejo večje nakupe.
Podjetjem pa napovedi nekoliko višje gospodarske rasti dajejo zmeren optimizem. Čeprav rast ostaja relativno nizka, kaže na postopno okrevanje povpraševanja. To lahko pomeni več naročil, več investicij in postopno izboljševanje razmer na trgu dela, če se ne pojavijo novi zunanji pretresi.
Iz sporočil ECB je razbrati, da se centralna banka noče prenagliti. Čeprav so projekcije ugodnejše, poudarjajo, da bodo prihodnje odločitve še naprej temeljile na podatkih. To pomeni, da ECB pušča odprta vrata tako za morebitna znižanja obrestnih mer kot tudi za njihovo daljše vztrajanje na trenutnih ravneh, če bi se inflacijska slika znova poslabšala.
Preberite več:
Za zdaj pa je sporočilo jasno: inflacija je pod nadzorom, rast se počasi krepi, a čas hitrih in odločnih premikov je mimo. Evrsko območje vstopa v obdobje večje stabilnosti, ki pa bo zahtevalo potrpežljivost tako politikov kot tudi gospodarstva.
