ECB odpira evro za ves svet z novo repo linijo za 50 milijard evrov

Christine Lagarde je v soboto stopila pred mikrofon na Münchenski varnostni konferenci in naredila nekaj, česar pred njo ni storil noben predsednik ECB. Nastopila je na osrednjem forumu obrambnih politik, kjer se običajno govori o tankih in raketah, ne o likvidnosti in repo linijah. A prav v tem je bistvo. Evro postaja geopolitično orožje.

ECB bo od tretjega četrtletja 2026 vsem centralnim bankam na svetu ponudila trajen dostop do evrske likvidnosti v višini do 50 milijard evrov. Mehanizem EUREP, ki je doslej deloval kot začasen instrument za peščico držav vzhodne Evrope, med njimi Romunijo, Madžarsko in Črno goro, postaja globalen in stalen.

V praksi to pomeni, da lahko vsaka centralna banka, ki ni na seznamu zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma, zaprosi za dostop. Odpade tudi prejšnja omejitev, po kateri so morale izposojena sredstva posojati naprej domačim bankam. Denar lahko zdaj uporabijo prosto.

Dolar je v letu 2025 izgubil okoli osem odstotkov vrednosti. Njegov delež v globalnih deviznih rezervah je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada padel na približno 57 odstotkov, kar je najnižja raven v treh desetletjih. Evro medtem trmasto stoji pri 20 odstotkih, čeprav pokriva skoraj tretjino mednarodnih dolžniških izdaj in več kot 40 odstotkov fakturiranja globalnega izvoza blaga. Kljub slabljenju dolarja evro ni pridobil niti odstotne točke pri rezervah. Lagardova hoče to spremeniti.

Ameriška centralna banka Fed že leta upravlja mehanizem FIMA, ki tujim centralnim bankam omogoča dostop do dolarjev ob zastavi državnih obveznic. Ta varnostna mreža ščiti trg ameriških obveznic pred prisilnimi razprodajami, obenem pa krepi vlogo dolarja, ker centralne banke vedo, da bodo v krizi prišle do dolarjev. ECB zdaj vzpostavlja evrski ekvivalent.

Lagardova je v govoru z naslovom “Priprave na geoekonomsko fragmentacijo” navedla izračun, ki zgovorno ilustrira novo realnost. Če bi dobave iz geopolitično oddaljenih držav nenadoma padle za polovico, bi evropska predelovalna industrija izgubila dva do tri odstotke dodane vrednosti. Udarec bi bil najhujši pri električni opremi, kemikalijah in elektroniki. Trgovina je postala varnostno vprašanje in ECB se temu prilagaja.

Samo repo linija seveda ne bo spremenila globalnega ravnotežja med dolarjem in evrom. Evro nima enotnega fiskalnega zaledja, primerljivega z ameriškimi državnimi obveznicami. Trg varnih evrskih sredstev ostaja razdrobljen med posamezne države članice, unija kapitalskih trgov, ki bi to morala odpraviti, pa napreduje počasneje, kot bi si Bruselj želel. Brez globljega in enotnega kapitalskega trga bo evro težko resno ogrozil dolarjevo prevlado.

A Münchensko varnostno poročilo za leto 2026 opisuje svet, ki je vstopil v obdobje “politike uničevalnega žoganja”. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je na istem prizorišču povedal, da stari svet ne obstaja več. Ko se zavezništva drobijo in verige oskrbe postajajo tarče, ECB ne more čakati na popolne pogoje.

Za slovensko gospodarstvo, ki posluje v evrih od leta 2007, je krepitev mednarodne vloge te valute dobra novica. Globlji in likvidnejši kapitalski trgi v evrskem območju pomenijo ugodnejše pogoje zadolževanja za podjetja in državo. Na Ljubljanski borzi se učinki ne bodo pokazali čez noč, a dolgoročno stabilnejši evrski finančni sistem koristi vsem, ki so vanj vpeti.

Lagardova je v Münchnu evru prvič določila vlogo, ki presega monetarno politiko. Repo linija za 50 milijard evrov je konkreten korak. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali bo Evropa znala temu slediti tudi z vsem ostalim, kar evro potrebuje za resno konkurenco dolarju.