Evropska centralna banka (ECB) je danes na redni seji odločila, da tri ključne obrestne mere ostanejo nespremenjene. Inflacija sicer ostaja blizu dolgoročnega cilja, na ravni okoli 2%, nove napovedi pa kažejo, da bo ta trend vzdržna tudi v prihodnjih letih. ECB nadaljuje previden pristop in poudarja, da bo vsaka nadaljnja odločitev odvisna od novih ekonomskih podatkov.
V najnovejših projekcijah ECB ostajajo ocene inflacije podobne tistim iz junija. Banka napoveduje, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,1% leta 2025, 1,7% leta 2026 in 1,9% leta 2027. Inflacija brez energentov in hrane, ki velja za osnovno inflacijo, naj bi bila nekoliko višja – 2,4% v letošnjem letu, nato pa naj bi upadla na 1,9% in 1,8% v naslednjih dveh letih.
Na gospodarskem področju ECB pričakuje rast BDP za letos v višini 1,2%, kar je nekoliko več, kot so predvidevali junija (0,9%). Letos in v prihodnjih letih pa rast ostaja zmerna – za leto 2026 ocenjujejo 1,0% in za leto 2027 1,3%.
Razlogi za ohranjanje obrestnih mer
ECB pojasnjuje, da so razmere razmeroma stabilne. Čeprav je inflacija blizu ciljni ravni, gospodarska rast ostaja stabilna, a ne dovolj šibka, da bi zahtevala znižanje obrestnih mer. Kljub temu banka ni zavezana k določenim korakom in ostaja odprta za spremembe, če se pojavijo nepričakovani dogodki ali večja negotovost.
Obrestne mere ostajajo:
- depozitna pri 2,00%,
- glavna refinancerska pri 2,15% in
- marginalna posojilna pri 2,40%.
Mednarodno okolje in odziv finančnih trgov
Trgi so odločitev ECB pričakovali vnaprej, saj so gospodarski kazalci do sedaj sledili pričakovanjem centralne banke. Inflacija v območju evra ostaja stabilna, vendar analitiki v ospredje postavljajo tveganja, povezana s svetovno trgovinsko politiko, javnimi izdatki v državah članicah ter geopolitičnimi napetostmi.
Med pomembna tveganja sodijo tudi možne spremembe v zaupanju finančnih trgov in nepredvidljive posledice vojaških konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ki lahko dodatno vplivajo na cenovno stabilnost in gospodarsko rast.
Za potrošnike to pomeni, da se stroški kreditiranja, odplačil stanovanjskih kreditov in drugih posojil v kratkem ne bodo bistveno spremenili, kar prinaša določeno stabilnost. Podjetja z večjo potrebo po financiranju lahko pričakujejo, da bo obrestna politika ostala umirjena, vendar morajo spremljati nadaljnje inflacijske podatke, saj se bodo odločanja banke nanje prilagajala.
Preberite več:
ECB vztraja pri previdnosti in pravi, da se bo vsaka sprememba obrestnih mer dogajala premišljeno in na podlagi aktualnih ekonomskih podatkov, s ciljem ohranjanja cenovne stabilnosti in spodbuditve trajnostne gospodarske rasti.
