Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zadnji seji pred poletnim premorom po pričakovanjih pustil ključne evrske obrestne mere nespremenjene. Po sedmih zaporednih znižanjih, ki so se začela junija lani, si je banka tokrat vzela premor.
Depozitna obrestna mera tako ostaja na 2,00 odstotka, obrestni meri za glavna refinanciranja in mejna posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.
Inflacija sledi cilju, gospodarstvo ostaja odporno
Svet ECB je ocenil, da je inflacija v evrskem območju zdaj na ravni dvoodstotnega srednjeročnega cilja, inflacijske projekcije pa so skladne s prejšnjimi ocenami. Junijska letna inflacija je bila prav tako natanko 2%. Domači cenovni pritiski počasi popuščajo in rast plač se umirja, kar prispeva k stabilizaciji cen.
Po ocenah ECB je gospodarstvo kljub zahtevnim globalnim razmeram in negotovostim pokazalo odpornost. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za julij kaže, da se je gospodarska aktivnost povečala sedmi zaporedni mesec in dosegla najvišjo raven v zadnjih enajstih mesecih.
Vpliv globalne negotovosti na odločitve
Kljub ugodnim gospodarskim podatkom ostaja svetovno okolje zelo negotovo, zlasti zaradi trgovinskih sporov in nepredvidljivih odločitev ameriškega predsednika Trumpa glede carin. Ti dejavniki vplivajo tudi na ECB, ki po mnenju analitikov v kratkem pričakuje jasnejšo sliko glede trgovinskega dogovora med EU in ZDA, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje ukrepe banke.
Svet ECB po izjavah analitikov pričakuje, da bi lahko oktobra ali septembra prišlo do novega znižanja obrestnih mer, če bodo razmere to zahtevale. V kratkem bo banka najverjetneje ostala pri trenutnih merah, da lahko oceni učinke dosedanjih ukrepov in globalnih izzivov.
Preberite več:
Ohranjanje obrestnih mer na sedanji ravni pomeni, da ECB trenutno ocenjuje, da so monetarni pogoji primerni za ohranjanje gospodarske rasti, hkrati pa dovolj strogi, da nadzorujejo inflacijo. To daje trgovcem in gospodarstvenikom nekaj stabilnosti v obdobju, ko ostaja trgovinska politika nepredvidljiva.
