Do zadnjega letošnjega zasedanja Evropske centralne banke o obrestnih merah je še 24 dni, trgi pa redko kdaj tako različno ocenjujejo, kaj pričakovati. Po osmih zaporednih rezih, ki so referenčno obrestno mero od junija 2024 do junija letos znižali s štirih na dva odstotka, je Frankfurt trikrat zapored pustil vse pri miru. Christine Lagarde pravi, da je ECB “na dobrem mestu”. Vprašanje je le, ali bo tam ostala tudi 18. decembra.
Finančni trgi trenutno računajo na obrestno mero okoli 1,8 odstotka ob koncu leta – kar pomeni, da večina udeležencev pričakuje še eno znižanje za četrtino odstotne točke. Reutersova anketa kaže drugače: od 69 anketiranih ekonomistov jih 40 meni, da bo mera do konca leta ostala nespremenjena.
Konstantin Veit, upravljavec portfeljev pri Pimcu, je med njimi. “Ovira za novo znižanje je zelo visoka. Manjša odstopanja od ciljne inflacije ne bodo spremenila stališča Sveta ECB,” je povedal za Morningstar. Peter Vanden Houte, glavni ekonomist za evrsko območje pri ING, gre še dlje – spremembe ne pričakuje vse leto 2026. Deutsche Bank Research je še bolj neposreden: “Cikel zniževanja je končan, nadaljnjega sproščanja v dogledni prihodnosti ne pričakujemo.”
Za evrsko območje bi to pomenilo ustalitev kreditnih pogojev na ravni, ki jo Michael Field iz Morningstarja ocenjuje kot “razumno in ugodno za evropska podjetja, ki iščejo posojila za naložbe”. Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem je julija padla na 3,5 odstotka, s 3,6 odstotka mesec prej. Stanovanjska posojila so pri 3,3 odstotka – skoraj odstotno točko pod vrhom iz novembra 2023.
Tuan Huynh iz BlackRock Investment Institute meni, da je prostora še za več. Pričakuje padec na 1,75 odstotka decembra in tam vidi konec tega cikla. “Znižanje oktobra bi bilo preuranjeno, ker podatki za tretje četrtletje še niso bili na voljo. December daje ECB čas za oceno razmer,” pravi Huynh. Ulrike Kastens iz DWS se strinja – vztrajna rast, stabilen trg dela in inflacija blizu cilja upravičujejo zadnji rez pred koncem leta.
Goldman Sachs v osnovni napovedi predvideva zaporedna znižanja za četrtino odstotne točke, dokler mera ne doseže 1,75 odstotka. Bank of America gre dlje – pričakuje padec na 1,5 odstotka, z oceno, da se ECB ne bo ustavila, dokler mera ne pade “pod nevtralno raven dveh odstotkov”.
Martin Kocher, novi guverner avstrijske centralne banke, vnaša dodatno negotovost: vidi “enake možnosti”, da bo naslednja poteza ECB znižanje ali zvišanje.
Uradni podatki zaenkrat dajejo prav tistim, ki se ne mudijo. Inflacija v evrskem območju znaša 2,2 odstotka, brez energentov in hrane 2,4. BDP je v tretjem četrtletju zrasel za 0,2 odstotka glede na predhodno, za 1,3 odstotka pa glede na isto obdobje lani. Novembrski PMI se drži pri 52,4 točke – storitve na najvišji ravni od maja 2024, industrija še naprej v padcu. Septembrske projekcije ECB napovedujejo inflacijo 1,7 odstotka leta 2026 – pod dvoodstotnim ciljem.
To zaostajanje bi lahko postalo argument za ukrepanje. Carsten Brzeski iz ING našteva dejavnike, ki bi lahko pretehtali: krepitev evra, zamuda nemškega fiskalnega paketa v vrednosti 500 milijard, poglabljanje politične krize v Franciji. “Katerikoli od njih bi lahko upravičil dodatno znižanje ali dve decembra ali med letom 2026,” pravi Brzeski.
Za podjetja in gospodinjstva v evrskem območju razlika med dvema in 1,75 odstotka ni dramatična – a signal je. Nadaljevanje zniževanja bi pomenilo, da ECB vidi gospodarstvo šibkejše, kot kažejo številke. Premor bi potrdil, da Frankfurt verjame v okrevanje, ki ga mnogi šele čakajo.
Preberite več:
Decembrsko zasedanje prinaša tudi nove projekcije za naslednja tri leta. Če bodo pokazale inflacijo trajno pod dvema odstotkoma, bo ECB težko upravičila mirovanje. In če bodo potrdile, da so cene pod nadzorom, medtem ko gospodarstvo komaj raste, vprašanje ne bo več, ali znižati obrestno mero – temveč zakaj to ni bilo storjeno že prej.
