ECB pustila obrestne mere pri dveh odstotkih, a mirne vode so varljiveEvropska centralna banka je danes obrestne mere pustila nespremenjene. Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,00 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 2,15 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pa pri 2,40 odstotka. Gre za peto zaporedno zasedanje brez sprememb, odkar je ECB junija lani zaključila leto dni trajajoč cikel zniževanja. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci ponovila, da je denarna politika “na dobrem mestu”, a da se svet ne zavezuje k nobeni vnaprej določeni poti.
Odločitev je bila pričakovana, kontekst pa ne. Januarska inflacija v evrskem območju je zdrsnila na 1,7 odstotka, najnižje od septembra 2024 in občutno pod dvodstotkovni cilj ECB. Jedro inflacije se je znižalo na 2,2 odstotka, storitvena inflacija pa pri 3,2 odstotka ostaja trdovratna. Evro se je v zadnjem letu okrepil za skoraj 14 odstotkov proti dolarju in danes krožil okoli ravni 1,18 dolarja.
| Ključne obrestne mere ECB po odločitvi 5. februarja 2026 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Obrestna mera | Raven | Sprememba | ||
| Depozitna obrestna mera | 2,00 % | 0,00 o. t. | ||
| Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja | 2,15 % | 0,00 o. t. | ||
| Obrestna mera mejnega posojila | 2,40 % | 0,00 o. t. | ||
| ||||
Ekonomisti Deutsche Bank so v analizi zapisali, da bi bilo napačno današnjo odločitev razumeti kot nepomemben dogodek. Njihov osnovni scenarij predvideva, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene vse leto 2026, naslednji korak pa bo zvišanje, verjetno sredi leta 2027, ko se bodo učinki fiskalne sprostitve in tesnega trga dela začeli seštevati. Anketa Reutersa iz januarja potrjuje: 85 odstotkov anketiranih ekonomistov pričakuje, da ECB letos obrestnih mer ne bo spreminjala. Bill Diviney iz ABN AMRO pa opozarja, da so kratkoročna tveganja nagnjena k dodatnemu znižanju, saj bi močnejši evro in nižje cene energije lahko potisnila inflacijo še globlje pod cilj.
Na novinarski konferenci je Lagarde priznala, da bi krepitev evra lahko potisnila inflacijo nižje od pričakovanj, in da ECB tečajne premike pozorno spremlja. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je bil prejšnji teden bolj neposreden. Greg Fuzesi iz J.P. Morgana vendarle ocenjuje, da dosedanji tečajni premiki niso zaskrbljujoči, saj ECB opazuje tako raven kot hitrost sprememb, nič od tega pa zaenkrat ne deluje posebej problematično.
Gospodarska kondicija evrskega območja je sicer presenetljivo dobra. BDP je v zadnjem četrtletju 2025 zrasel za 0,3 odstotka, brezposelnost je decembra stala pri 6,2 odstotka. Lagarde je izpostavila, da rast poganjajo storitve, da je predelovalna industrija odporna kljub trgovinskim oviram in da gradbeni sektor pridobiva zalet. Načrtovana poraba za obrambo in infrastrukturo bi po njenih besedah lahko dodatno pospešila rast. Reuters pa opozarja, da nedavni padec dolarja, nestanovitnost na surovinskih trgih in pritisk Bele hiše na Federal Reserve kažejo, kako hitro se razmere lahko spremenijo.
Lagarde je na začetku novinarske konference čestitala Bolgariji, ki se je evru pridružila 1. januarja 2026. Članstvo v evrskem območju se je od leta 1999 skoraj podvojilo.
Za Slovenijo nespremenjene obrestne mere prinašajo ugoden in obenem zahteven položaj. Evropska komisija državi za letos napoveduje 2,4-odstotno rast BDP, dvakrat več od povprečja evrskega območja. Brezposelnost je na zgodovinskem dnu pri 3,4 odstotka, plače naj bi zrasle za 5,7 odstotka.
| Slovenija in evrsko območje: ključni kazalniki | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | Slovenija | Evrsko območje | ||
| Napoved rasti BDP 2026 | 2,4 % | 1,2 % | ||
| Inflacija (zadnji podatek)* | 2,7 % | 1,7 % | ||
| Brezposelnost | 3,4 % | 6,2 % | ||
| Napoved rasti plač 2026 | 5,7 % | n/p | ||
| Povp. hipotekarna obrestna mera | 3,1 % | 3,3 % | ||
| Rast cen stanovanj (medletno) | 7,4 % | 3,3 % | ||
| ||||
Stabilne obrestne mere ohranjajo ugodne pogoje za stanovanjske kredite: hipotekarne obrestne mere v Sloveniji so že okoli 3,1 odstotka, obseg novih stanovanjskih posojil pa je leta 2024 poskočil za 18,6 odstotka. Cene stanovanj so medletno zrasle za 7,4 odstotka, novogradnje za 11,6 odstotka. A slovenska inflacija je decembra pri 2,7 odstotka presegala povprečje evrskega območja, domači cenovni pritiski pri hrani in storitvah pa ne pojenjajo.
Za slovensko izvozno gospodarstvo je močan evro dvorezni meč: poceni uvoz surovin, a zmanjšuje konkurenčnost izvoza do ključnih partneric Nemčije in Italije. Evropska komisija opozarja, da rast plač, ki presega produktivnost, dodatno slabi konkurenčni položaj.
Naslednje zasedanje ECB bo 19. marca, ko bo svet upravljavcev imel na voljo sveže makroekonomske projekcije. Analitiki bodo pozorno opazovali, ali se bo podstreljevanje inflacijskega cilja odrazilo v revizijah navzdol. Odprto ostaja vprašanje, ali je dvoodstotkovni cilj dosežen ali pa inflacija le prehaja v drugačno neravnovesje.
Istega dne je tudi Banka Anglije obrestno mero pustila nespremenjeno pri 3,75 odstotka, a z najtesnejšim možnim izidom. Odbor za denarno politiko se je odločil s petimi glasovi proti štirim, kar je bolj razdeljeno od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali razmerje sedem proti dva. Kot poroča Bloomberg, je bila Banka Anglije le en glas oddaljena od znižanja. Guverner Andrew Bailey je kljub temu napovedal, da naj bi inflacija v prihodnjih mesecih opazno padla, in ocenil, da bo letos prostor za nadaljnje zniževanje. Trgi zdaj naslednje znižanje pričakujejo aprila.
