Evropska centralna banka je v strokovnem mnenju opozorila, da bodo poenostavljeni evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS) v okviru paketa omnibus občutno zmanjšali preglednost za vlagatelje in druge udeležence na trgu. Po oceni ECB bo paket omnibus iz obveznosti poročanja po direktivi CSRD izločil približno 90 odstotkov podjetij, kar pomeni dramatično zoženje kroga zavezancev, ki je prvotno zajemal okoli 50.000 družb po vsej EU.
ECB je dokument objavila po tem, ko je Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) v začetku decembra predložila končni predlog poenostavitve ESRS standardov. Število obveznih podatkovnih točk se zmanjšuje za 61 odstotkov, vsa prostovoljna razkritja pa so bila odpravljena. Skupno se torej obseg zahtev krči za več kot 70 odstotkov.
Centralna banka pri tem poenostavitvam kot takim ne nasprotuje. Kot poroča ESG Today, pozdravlja več elementov reforme, ki olajšujejo izvajanje novih zahtev in prinašajo večjo jasnost standardov. Vendar opozarja, da dolg seznam trajnih olajšav, prehodnih obdobij in izjem za finančni sektor pomeni tveganje za razpoložljivost in primerljivost podatkov, ki so ključni za ustrezno upravljanje tveganj in finančno stabilnost.
Med posebej občutljivimi področji ECB izpostavlja krčenje podnebnih in biodiverzitetnih razkritij, ki so po njeni oceni ključna za ocenjevanje fizičnih in prehodnih tveganj. Obsežne olajšave in prehodna obdobja po opozorilu centralne banke ogrožajo ravno tista tematska razkritja, ki jih ECB ocenjuje kot najpomembnejša — tako po primerljivosti kot po uporabni vrednosti za vlagatelje.
Priporočila ECB so konkretna: časovna omejitev olajšav pri razkritju metrik, da ne bi nastale trajne slepe točke za uporabnike podatkov, obenem pa skrajšanje šestletnega prehodnega obdobja za poročanje o pričakovanih finančnih učinkih.
Posebno poglavje namenja ECB interoperabilnosti z mednarodnimi standardi. Čeprav poenostavljeni ESRS na nekaterih področjih izboljšujejo usklajenost z globalnimi okviri, nekatere nove olajšave presegajo tisto, kar dopuščajo standardi IFRS. To po stališču frankfurtske institucije pomeni izgubo interoperabilnosti, ki bi lahko oslabila primerljivost evropskih podatkov, zmanjšala zaupanje vlagateljev in otežila dostop evropskih podjetij do trajnostnega financiranja.
Dodatno skrb vzbuja primernost poenostavljenih standardov za banke in finančne institucije. ECB opozarja, da spremembe pri razkritjih na ravni vrednostne verige lahko škodijo kakovosti poročanja bank, kar bi vplivalo na ocenjevanje tveganj in nadzor.
Opozorila ECB niso osamljena. Študija, ki jo je EFRAG objavil v začetku januarja v sodelovanju s podjetjema Prometeia in Syntesia, je pokazala, da 67 odstotkov vlagateljev in finančnih institucij pričakuje negativen vpliv na kakovost informacij. Največje skrbi vzbujajo zmanjšana primerljivost podatkov, izguba ključnih podnebnih informacij in okrnjene metrike zaradi uporabe olajšav. Podjetja, ki pripravljajo poročila, so pri tem precej bolj optimistična in pričakujejo nižje stroške ter jasnejše zahteve.
Odprta ostaja tudi dilema prostovoljnega poročanja. Ker bo iz obveznosti izpadlo ogromno število podjetij, ni jasno, kako bodo poročala tista, ki tega ne bodo več dolžna. Obstoječi standardi za prostovoljna poročila malih in srednjih podjetij (VSME) so bili razviti za nekotirane družbe z manj kot 250 zaposlenimi. Po novih pravilih pa jih bo morda uporabljalo več kot 40.000 podjetij, vključno z velikimi in kotiranimi družbami z globalnim dosegom. ECB zato predlaga, naj za prostovoljna poročila namesto VSME služijo poenostavljeni ESRS, ki so po mnenju centralne banke primernejši za širok razpon podjetij.
Irene Heemskerk, vodja centra za podnebne spremembe pri ECB, je ob objavi zapisala, da informacije o trajnostnosti niso luksuz, temveč zagotavljajo ključne vpoglede v tveganja in odpornost podjetij ter v naložbene priložnosti.
Za Slovenijo ima reformni paket neposreden pomen. V prvem valu, ki poroča od poslovnega leta 2024, je 34 slovenskih podjetij, med njimi banke, zavarovalnice in kotirajoče družbe. Z višjimi pragovi, ki jih prinaša paket omnibus, se bo ta krog po predvidevanjih precej skrčil. Podjetja z manj kot 1000 zaposlenimi in manj kot 450 milijoni evrov prihodkov bodo iz obveznosti izvzeta. Za drugi in tretji val zavezancev, ki bi morali poročati od leta 2026 oziroma 2027, se je rok že premaknil za dve leti.
A tudi podjetja, ki ne bodo neposredno zavezana, se pritisku ne bodo izognila. Njihovi poslovni partnerji in kupci, ki poročajo po CSRD, bodo namreč od njih še naprej zahtevali trajnostne podatke, čeprav z omejitvami, ki jih uvaja t. i. kapica vrednostne verige.
Evropska komisija zdaj pregleduje EFRAG-ov predlog in pripravlja delegirani akt. Njegova objava je predvidena do sredine leta 2026, revidirani standardi pa naj bi začeli veljati za poslovno leto 2027, z možnostjo zgodnje uporabe za leto 2026.
