Posodobljena kohezijska politika bo sestavni del prihodnjega sedemletnega proračuna in ne bo temeljila na centraliziranem modelu, v katerem bi bile lokalne oblasti izključene iz odločanja, je izjavil evropski komisar za proračun Piotr Serafin.
Evropska komisija je že prej predstavila idejo, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru (VFO) za obdobje 2028–2034 vsaka država članica pripravila svoj nacionalni načrt za porabo evropskih sredstev, kamor bi bila vključeni tudi kohezijska in kmetijska politika – področji, ki skupaj predstavljata približno dve tretjini proračuna.
Gre za podoben pristop, kot je bil uporabljen pri izvajanju sredstev za okrevanje po pandemiji – vsaka država dobi svojo finančno ovojnico, sredstva pa se izplačajo po izvedbi predvidenih reform in ključnih mejnikov. Ta pristop pa je naletel na številne kritike, predvsem zaradi centralizacije upravljanja z evropskimi sredstvi, saj bi imele lokalne oblasti zelo malo vpliva na to, kako in kje se bodo vlagala kohezijska sredstva, poroča Hina.
“Namesto da govorimo o nacionalnih načrtih, bi morali govoriti o nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih, ker to bolje odraža bistvo tega, kar trenutno počnemo,” je dejal Serafin v razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, ki je trajala več kot dve uri. Dodal je, da je še treba razpravljati o tem, kako vzpostaviti povezavo med reformami in naložbami, a centralizirani model, ki bi regionalnim oblastem odvzel pristojnosti, ne pride v poštev.
Poročevalca Evropskega parlamenta Siegfried Mureșan (EPP, Romunija) in Carla Tavares (S&D, Portugalska) sta napovedala, da bo parlament branil kohezijsko in kmetijsko politiko.
“Kohezijska politika je naša glavna investicijska politika in se mora spremeniti, postati mora sodobnejša, bolje usklajena z našimi cilji na področju varnosti, obrambe in konkurenčnosti. Menimo, da je združevanje nekaterih programov lahko upravičeno, a ne verjamemo, da je združitev vseh programov v en nacionalni načrt pravilna ideja. Evropski parlament zavrača zamisel Komisije, da bi vsaka država članica pripravila svoj nacionalni načrt, ki bi bil sprejet na ravni EU. To zavračamo, ker želimo en proračun za EU in ne 27 različnih nacionalnih programov, ki bi si med seboj konkurirali,” je dejal Mureșan.
EU potrebuje večje prihodke
Serafin je poudaril, da EU brez napredka pri lastnih proračunskih prihodkih ne bo mogla financirati novih prioritet, kot sta obramba in konkurenčnost gospodarstva.
Evropski proračun se večinoma financira s prispevki držav članic. Do zdaj je znašal približno en odstotek bruto nacionalnega dohodka EU. Glede na nove prioritete, ki jih bo treba financirati, in odplačevanje posojil, najetih za okrevanje po pandemiji, bo treba povečati proračunske prihodke, da bi se izognili zmanjšanju posameznih politik – kar pa bo naletelo na velik odpor.
Komisija namerava julija predstaviti predlog novega VFO za obdobje po letu 2027. Nato se bo začela razprava, ki lahko traja zelo dolgo. Serafin je poudaril, da ta razprava ne sme izčrpati vse politične energije EU.
Pogajanja o VFO so vir napetosti in sporov ter trajajo že več mesecev, kar je v skladu z zgodovino tega procesa. Tokrat pa bi si morali skupaj prizadevati za spremembo.
“Ne moremo si privoščiti, da bi pogajanja porabila vso politično energijo Unije, saj smo obkroženi s preštevilnimi izzivi in grožnjami,” je dejal komisar za proračun.
Preberite več:
Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj glasovali o svojem stališču do novega večletnega finančnega okvira (VFO). Prejšnji mesec je proračunski odbor izglasoval poročilo, v katerem zahteva, da mora naslednji večletni proračun razpolagati z občutno več sredstvi kot trenutno proračunsko obdobje 2021–2027.
