Ko je Donald Trump prejšnji teden na srečanju kabineta pokazal proti svojemu ekonomskemu svetovalcu in rekel “morda bodoči predsednik Feda, ali smemo to reči?”, so se na Wall Streetu oglasili alarmi. Kevin Hassett, 63-letni direktor Nacionalnega ekonomskega sveta, je po podatkih platforme Kalshi postal absolutni favorit za naslednika Jeroma Powella z več kot 80-odstotno verjetnostjo nominacije. Toda vlagatelji v ameriške državne obveznice so že sporočili Ministrstvu za finance, da jih ta možnost skrbi.
Hassett ni neznanec v washingtonskih krogih. Diplomiral je na univerzi Swarthmore, doktoriral na Pennsylvanijski univerzi, predaval na poslovni šoli Columbia in dva desetletja preživel v konzervativnem American Enterprise Institute. Ko ga je Trump leta 2017 prvič imenoval za predsednika Sveta ekonomskih svetovalcev, so njegovo kandidaturo podprli tako Alan Greenspan kot Ben Bernanke, nekdanja predsednika Feda z nasprotnih strani političnega spektra. Toda tisti Hassett in današnji nista ista oseba, opozarjajo nekateri njegovi nekdanji kolegi.
“Če bi me pred letom dni vprašali, bi rekel, da bi bil Kevin dobra izbira. Tega danes ne bi več rekel. Kevin je bil neverjetno nepošten,” je za Fortune povedal Dean Baker, progresivni ekonomist, ki je v preteklosti s Hassettom soustvarjal strokovne članke. Gregory Mankiw, nekdanji predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev pod Georgeom W. Bushem in profesor na Harvardu, je bil v elektronskem sporočilu za Fortune bolj zadržan, a vseeno kritičen. Priznal je, da je “boleče” gledati Hassetta na televiziji, kako “silovito brani nekatere od Trumpovih ekonomsko nepismenih politik”. Vseeno dodaja, da ga ima rad in da ga šteje za dobrega ekonomista. Osrednje vprašanje pa je, ali bi pokazal “stopnjo politične neodvisnosti, ki je potrebna za uspešnega predsednika Feda”.
Prav neodvisnost centralne banke je jedro skrbi, ki so jo vlagatelji v obveznice novembra izrazili neposredno ameriškemu Ministrstvu za finance. Po ekskluzivnem poročanju Financial Timesa so potekali pogovori z vodilnimi kadri velikih bank z Wall Streeta, velikanov upravljanja premoženja in drugih ključnih akterjev na trgu ameriškega dolga. Med povabljenimi so bili tudi člani Treasury Borrowing Advisory Committee, svetovalnega telesa, ki pomaga oblikovati strategijo zadolževanja države.
Bistvo njihove zaskrbljenosti je preprosto: Hassett bi lahko silil v “neselektivno zniževanje obrestnih mer, tudi če inflacija ostane nad dvoodstotnim ciljem Feda”, je poročal Financial Times. Eden od udeležencev je novinarjem dejal, da “nihče noče biti ‘Truss-an'” – namig na kolaps britanskih obveznic septembra 2022, ko je takratna premierka Liz Truss napovedala nefinancirane davčne olajšave in povzročila kaos na finančnih trgih.
Hassettov odnos do obrestnih mer je jasen. V intervjuju za Fox News novembra je dejal, da bi “obrestne mere zniževal že zdaj”, če bi vodil Fed, ker “podatki to kažejo”. Trump že mesece zahteva obrestno mero pri enem odstotku, kar je daleč pod sedanjo ravnjo med 3,75 in 4 odstotki. Hassett sam sicer nikoli ni javno podprl tako radikalnega reza, toda njegova bližina predsedniku in pretekla lojalnost vzbujata dvome.
Gregory Peters, sovodja naložb pri PGIM Fixed Income, je za Bloomberg TV povedal brez olepševanja: “Mislim, da nima tega kredibiliteta. To vam sporoča trg obveznic.” Od trenutka, ko je postalo jasno, da je Hassett favorit, so donosnosti na desetletne ameriške obveznice zrasle za skoraj 10 bazičnih točk. Peters opozarja, da terminska premija – dodatna donosnost, ki jo vlagatelji zahtevajo za tveganje držanja dolgoročnih obveznic – narašča, kar odraža “skrb glede neodvisnosti oziroma kredibilnosti Feda”.
Justin Wolfers, ekonomist z Univerze v Michiganu, je bil v komentarju za MSNBC še bolj neposreden. “Videli smo, kaj se zgodi v drugih državah, kot je Turčija – imenujete lojalista, ta uvede politike, ki odražajo predsednikove idiosinkratične, popolnoma bizarne poglede na delovanje gospodarstva. V Turčiji je inflacija poskočila na 80 odstotkov.”
Bela hiša je kritike zavrnila. Tiskovni predstavnik Kush Desai je za Newsweek dejal, da bo “kadrovske odločitve sprejemal predsednik Trump in jih sam tudi naznanil. Vsaka razprava do takrat je brezpredmetno ugibanje.” Toda trgi ne morejo čakati na uradno potrditev. Vsak namig o spremembah v vodstvu Feda sproži valove po globalnih finančnih trgih.
Hassettovi zagovorniki, med njimi Trumpov nekdanji svetovalec Stephen Moore, takšne pomisleke odločno zavračajo. “Ne morem si zamisliti nikogar boljšega,” je za Fortune dejal Moore. “Kevin razume, da je namen Feda ohranjati inflacijo pod nadzorom.” Moore Hassetta označuje za “zagovornika trdega denarja”, ki bo branil vrednost dolarja.
A tudi če bo Hassett nominiran in potrjen v Senatu, ne bo imel proste poti. Odbor za operacije na odprtem trgu (FOMC), ki odloča o obrestnih merah, ima 12 glasujočih članov. Štiri od njih je imenoval Joe Biden, odločitve pa se sprejemajo z večino glasov. David Wilcox iz Bloomberg Economics opozarja, da predsednik Feda ni vsemogočen in da bo moral vsakdo, ki prevzame to funkcijo, prepričevati kolege z različnimi pogledi.
Kontekst imenovanja otežuje še en dejavnik. Trump je avgusta letos poskušal odpustiti guvernerko Feda Liso Cook zaradi nedokazanih obtožb hipotekarne prevare – prvič v več kot stoletni zgodovini institucije, da je predsednik poskušal odstraniti sedečega guvernerja. Cook se je obrnila na sodišča, Vrhovno sodišče pa bo o njeni usodi odločalo prihodnje leto. Če izgubi, bo Trump učinkovito oblikoval večino v odboru guvernerjev v trenutku, ko je politična neodvisnost centralne banke pod drobnogledom kot nikoli doslej.
Ministrstvo za finance je v odgovoru za Financial Times zatrdilo, da “redno komunicira z različnimi udeleženci na trgu” in da je “prepričano, da bo izbira predsednika Trumpa dobro služila ameriškemu ljudstvu”. Toda med vrsticami je mogoče razbrati zaskrbljenost. Uradni govorec je poudaril, da je bila “pričakovana porazdelitev tržnih izidov za pet potencialnih predsednikov Feda izjemno ozka” – kar kaže, da so vlagatelji med kandidati videli majhne razlike v pričakovanih politikah, a velike razlike v tveganjih za institucijo samo.
Powellov mandat se izteče 15. maja 2026. Do takrat bodo finančni trgi pozorno spremljali vsak Trumpov namig, vsako Hassettovo izjavo in vsak premik na krivulji donosnosti. Stava ni majhna. Gre za vprašanje, ali bo najmočnejša centralna banka na svetu ohranila neodvisnost, ki ji je več desetletij zagotavljala kredibilnost – ali pa bo postala še eno orodje v rokah Bele hiše.
