Evropska centralna banka želi končati razdrobljeni nacionalni nadzor nad največjimi upravljavci premoženja v EU. V blogu, objavljenem v petek, ekonomisti ECB predlagajo, da bi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) koordiniral kolegije nacionalnih nadzornikov za 10 do 15 največjih upravljavcev, ki skupaj razpolagajo s 6,3 bilijona evrov sredstev. To je več kot polovica vsega premoženja investicijskih skladov v evrskem območju.
Predlog neposredno zadeva Irsko in Luksemburg, ki sta postala osrednji vozlišči evropske industrije upravljanja premoženja. Kot izhaja iz podatkov ECB, tuji investitorji predstavljajo okrog 90 odstotkov investitorske baze v irskih in luksemburških skladih. Ta koncentracija po eni strani prinaša učinkovitost in specializacijo, po drugi pa pomeni, da bi težave v skladovskem sektorju teh dveh držav nesorazmerno udarile po finančni stabilnosti celotne unije.
V zadnjem desetletju so se sredstva pod upravljanjem evropskih investicijskih skladov skoraj podvojila in zdaj presegajo 20 bilijonov evrov. Sektor je rasel trikrat hitreje kot bančništvo, saj so upravljavci premoženja prevzeli posle, ki so jih banke opustile po zaostreni regulaciji v obdobju po finančni krizi. A nadzor nad njimi je ostal nacionalen. Največje upravljavce, med njimi BlackRock, Amundi (v lasti Crédit Agricole), DWS (Deutsche Bank) in BNP Paribas Asset Management, še vedno nadzirajo izključno domači regulatorji, čeprav ti upravljavci delujejo čezmejno po vsej EU.
“Nacionalno razdrobljen nadzor pušča prostor za slepe pege, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z integriranim nadzorom,” pišejo avtorji bloga Ana Maria Ceh, Pierce Daly in sodelavci. Opozarjajo, da je tržni pretres marca 2020 razgalil temeljno pomanjkljivost sedanjega sistema: tveganja se ne ustavijo na državnih mejah, lahko pa se uresničijo daleč od sedeža sklada in zunaj dosega njegovega nacionalnega nadzornika.
Kot poroča Reuters, je poziv del širšega prizadevanja ECB za bolj povezane evropske kapitalske trge, ki bi financirali gospodarsko rast in okrepili konkurenčnost EU nasproti ZDA in Kitajski. ECB sicer poudarja, da blog ne odraža nujno njenega uradnega stališča.
Za Irsko in Luksemburg je predlog politično občutljiv. Obe državi sta v zadnjih desetletjih zgradili celotno industrijo na podlagi regulativne privlačnosti za registracijo skladov. Po podatkih iz bloga 10 do 15 največjih upravljavskih skupin upravlja primerljiv obseg sredstev kot 15 največjih bank pod neposrednim nadzorom ECB, ki razpolagajo z okrog osem bilijoni evrov, a te banke predstavljajo manj kot tretjino bančnega sektorja evrskega območja. Investicijski skladi so torej znatno bolj koncentrirani kot bančni sektor.
Evropska komisija je lani decembra že predložila predlog za prenovo nadzora nad trgi, ki predvideva okrepljeno vlogo ESME. Nekateri irski upravljavci so po poročanju irskih medijev že izrazili zaskrbljenost, da bi centralizirani nadzor prevzel del strokovnega znanja, ki ga zdaj goji Centralna banka Irske. Situacijo dodatno zaplete dejstvo, da Irska v prvi polovici leta 2026 predseduje Svetu EU.
Avtorji bloga ECB argumentirajo, da bi bolj evropski nadzorni okvir okrepil odpornost sektorja in pomagal ohraniti kreditne in likvidnostne tokove v gospodarstvo v obdobjih finančnega stresa. V končni posledici bi to olajšalo tudi izvajanje denarne politike ECB in nadzor nad bankami, saj so največji upravljavci premoženja tesno povezani z bančnim sektorjem prek lastniških vezi in vzajemnih izpostavljenosti.
