Več kot polovica podjetij v energetiki se sooča s težavami pri zagotavljanju kadra na ključnih delovnih mestih, predvsem zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih kandidatov, kaže anketa Energetske zbornice Slovenije (EZS). Zbornica zato predlaga več ukrepov, med katerimi so večja promocija poklicev v šolah, štipendije in tesnejše povezovanje izobraževalnih institucij s podjetji.
Upravni odbor EZS je izpostavil, da v večini podjetij raste povprečna starost delavcev, kar skupaj s pomanjkanjem mladih talentov in dolgim procesom zaposlovanja predstavlja resen izziv za sektor. Poleg tega je na področju premogovništva zaznati tudi nezanimanje za rudarske poklice.
Predsednik EZS Aleksander Mervar poudarja, da je pomembno okrepiti prepoznavnost sektorja z jasno vizijo razvoja, graditi blagovno znamko kot zaposlovalca in promovirati energetiko kot poklic prihodnosti. Prav tako je nujno načrtovanje nasledstva v podjetjih za zagotavljanje kontinuitete.
Poleg tega je upravni odbor potrdil zvišanje najnižjih osnovnih plač za 2,1 odstotka od 1. junija 2025, kar je rezultat dogovora med EZS in sindikatom energetikov. Energetska zbornica je tudi predstavila novo knjigo ‘Energija Slovenije in sveta’, ki spodbuja dialog o energetiki, izobražuje mlade in pomaga privabljati nove kadre v sektor.
Vpliv na slovensko ekonomijo?
Pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov v energetiki ima resne posledice za celotno slovensko gospodarstvo. Energetski sektor je namreč ključen za zanesljivo oskrbo z energijo, učinkovito izvajanje zelenega prehoda in digitalizacijo industrije. Če podjetja ne morejo zapolniti ključnih tehničnih in razvojnih delovnih mest, se upočasni uvajanje novih tehnologij, zmanjšajo se inovacije in poveča tveganje za zamude pri pomembnih infrastrukturnih projektih.
To lahko vodi do višjih stroškov energije, slabše konkurenčnosti slovenskih podjetij na mednarodnih trgih ter celo do izgube priložnosti za financiranje in razvoj novih investicij. Poleg tega pomanjkanje kadrov otežuje doseganje podnebnih ciljev in zmanjšuje odpornost gospodarstva na energetske krize, saj brez ustreznih strokovnjakov ni mogoče zagotoviti varne, trajnostne in tehnološko napredne energetske oskrbe.
Vse to na dolgi rok zavira gospodarsko rast, zmanjšuje privlačnost Slovenije za vlagatelje in lahko vodi v večjo odvisnost od tujih strokovnjakov ali celo odlaganje ključnih razvojnih projektov.
