Junijski podatki plačilne bilance Slovenije razkrivajo pomembne premike v njenem mednarodnem ekonomskem položaju, ki odsevajo vplive globalnih trgov in domačih gospodarskih dejavnosti. Ti podatki so ključni za razumevanje stanja slovenskega gospodarstva v odnosu do tujine, predvsem glede trgovinske menjave, storitev, dohodkov ter finančnih tokov.
Slovenija je junija 2025 zabeležila rahli primanjkljaj tekočega računa v višini 0,1 milijarde evrov, kar je opazna sprememba v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil presežek 0,2 milijarde evrov. Primanjkljaj je v veliki meri posledica negativnega salda blagovne menjave, ki je znašal 0,3 milijarde evrov, ter primarnih in sekundarnih dohodkov s skupnim primanjkljajem 0,2 milijarde. Kljub temu je saldo storitvene menjave ostal pozitiven s presežkom 0,3 milijarde evrov.
V prvih šestih mesecih leta 2025 tekoči račun izkazuje presežek 0,6 milijarde evrov, vendar je to kar 0,7 milijarde evrov manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Največji vpliv na to poslabšanje ima povečani primanjkljaj v blagovni menjavi in sekundarnih dohodkih.
Obravnavana blagovna menjava kaže na povečanje uvoza za 6,8%, medtem ko je izvoz rahlo padel za 0,8%. Soseska Evropske unije, ki predstavlja približno tri četrtine celotne trgovine Slovenije, beleži primanjkljaj v blagovni menjavi v višini 1,0 milijarde evrov, kar je za 0,7 milijarde evrov več kot leto prej. Največji pritisk prihaja iz povečanja uvoza iz Nemčije in Hrvaške, medtem ko se je izvoz zmanjšal predvsem v Francijo.
Storitveni sektor kot gonilna sila
Storitveni sektor se je v juniju 2025 izkazal kot svetla točka, saj je presežek znašal 0,3 milijarde evrov, kar je enako kot povprečje preteklih 12 mesecev in za 37 milijonov evrov višje kot junija 2024. Izvoz storitev se je povečal za 8,4%, medtem ko se je uvoz zvišal za 6,5%. Največ prispevajo transportne storitve, ki ohranjajo presežek v višini 0,9 milijarde evrov, sledijo jim storitve potovanj in gradbene storitve. Prek EU poteka skoraj tri četrtine storitvenih tokov, kar poudarja pomen notranjega trga za slovenska podjetja.
Skupaj salda tekočega in kapitalskega računa v zadnjih dvanajstih mesecih kažeta na neto financiranje iz tujine v višini 2,2 milijarde evrov, kar se odraža v presežku finančnega računa 2,0 milijarde evrov. Največji prilivi so bili v obliki gotovine in vlog (0,8 milijarde evrov) ter neposrednih naložb (0,7 milijarde evrov). Vrednost bruto zunanjega dolga je dosegla 63 milijard evrov in je bila za 3 milijarde evrov višja kot leto prej, vendar glede na BDP ostaja relativno primerna, saj je 5,9% nižja od lanskoletnega BDP.
Državni sektor nosi največji delež zunanjih obveznosti, sledita centralna banka in druge finančne institucije. Neto zunanji dolg je negativen (-9,7 milijarde evrov), kar pomeni, da Slovenija kot celota več svojih obveznosti pokriva s terjatvami do tujine.
Preberite več:
Slovenija ohranja močan presežek v storitvah in še vedno prejema pomembne tuje naložbe, medtem ko trgovinska menjava in tekoči račun zaostajata zaradi večjega uvoza in zmanjšanega izvoza. Ključni izziv ostaja uravnoteženje trgovine z blagom in krepitev konkurenčnosti izvoznika, predvsem v državah članicah EU. Storitveni sektor ostaja gonilna sila, kar je pomembno za dolgoročno gospodarsko stabilnost in rast.
