Slovensko gospodarstvo v drugi polovici leta 2025 kaže jasne znake okrevanja. Aktivnost se je okrepila v večini dejavnosti, najbolj pa izstopa gradbeni sektor, kjer so investicije v infrastrukturo in nestanovanjske objekte dosegale rekorde. Stanovanjska gradnja sicer ostaja pod lansko raven, a celotna gradbena dejavnost je v tretjem četrtletju dosegla približno sedem odstotkov višje ravni kot pred letom dni. Tudi predelovalne dejavnosti in izvoz blaga so po krčenju v prvi polovici leta ponovno oživeli, medtem ko so prihodki v tržnih storitvah julija in avgusta pokazali rast.
Kazalniki gospodarske klime se od sredine leta postopoma izboljšujejo. Zaupanje podjetij se je zvišalo v vseh dejavnostih, najskromneje pa v predelovalnih, kjer kazalnik zaupanja še vedno ne dosega dolgoletnega povprečja. Tudi zaupanje potrošnikov ostaja zmerno, kar pomeni, da so prebivalci kljub okrevanju gospodarstva previdni pri porabi.
Okrevanje v ključnih sektorjih
Gradbeni sektor je trenutno najboljši pokazatelj okrevanja. Investicije v infrastrukturo in nestanovanjske objekte so močno narasle, kar je tudi prispevalo k medletni rasti gradbene aktivnosti – za sedem odstotkov. Stanovanjska gradnja je sicer ostala pod lansko ravnjo, a skupaj z investicijami v ceste, mostove in javne objekte ustvarja pomemben prispevek k BDP.
V predelovalnih dejavnostih se je proizvodnja po upadu v prvi polovici leta ponovno okrepila, zlasti v izvozu cestnih vozil in kovinskih izdelkov. Kljub temu je bil medletni upad proizvodnje vozil in plovil okoli deset odstotkov, proizvodnja v kovinski industriji pa je upadla za približno pet odstotkov.
V tretjem četrtletju se je izvoz cestnih vozil občutno povečal, izvoz kovin in kovinskih izdelkov je prav tako rasel. Prihodki v storitvenih dejavnostih, prometu, skladiščenju in strokovno-tehničnih storitvah so v osmih mesecih presegli lansko raven. V trgovini s potrošniškimi dobrinami so prihodki v povprečju poletnih mesecev večinoma ostali nižji kot v drugem četrtletju, razen v trgovini z motornimi vozili, kjer je prodaja dosegla sedem odstotkov višjo raven kot pred letom.
Slovenski BDP je v tretjem četrtletju zrasel za 0,8 odstotka, kar je nad povprečjem evrskega območja, ki je doseglo 0,2-odstotno rast. Okrevanje izvoza in pospešek gradbene aktivnosti sta bila glavni gonili rasti, medtem ko je zasebna potrošnja ostala pomemben dejavnik. Prispevek salda menjave s tujino k BDP ostaja negativen, kljub temu pa so prispevki zalog pozitivni in podpirajo skupno rast.
Trg dela in plače
Število delovno aktivnih oseb je konec tretjega četrtletja ostalo stabilno, medtem ko se je brezposelnost na začetku zadnjega četrtletja rahlo povečala. To je deloma posledica večjega priliva iskalcev prve zaposlitve, predvsem tujcev s statusom začasne zaščite. Bruto plače so medletno nekoliko zrasle, kar je še posebej opazno v javnem sektorju. Septembrska izplačila dodatkov za učno in pedagoško obveznost so povečala rast plač, medtem ko je rast v zasebnem sektorju ostala razmeroma visoka zaradi presežnega povpraševanja po delovni sili. V dejavnostih javnih storitev, zlasti zdravstvu in socialnem varstvu, je število delovno aktivnih medletno višje, medtem ko v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu še vedno primanjkuje usposobljene delovne sile.
Inflacija in življenjski stroški
Medletna inflacija je oktobra dosegla 3,1 odstotka, kar je posledica višjih cen stanovanj, električne energije, plina in toplotne energije. Povečanje cen stanovanj in energentov je povezano z nižjo lanskoletno osnovo, saj je bil oktobra 2024 uveden nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki se je začel uporabljati v cenejši poletni sezoni.
Cene hrane in brezalkoholnih pijač ostajajo glavni prispevek k inflaciji, z okoli sedem odstotnim medletnim zvišanjem. Medletna rast cen trajnega blaga ostaja umirjena, medtem ko je rast cen poltrajnega blaga ob sezonskih podražitvah v oblačilih in obutvi najnižja po septembru lani. Rast cen storitev pa je v zadnjih dveh mesecih padla pod tri odstotke.
Javne finance
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je medletno narasel za 521,3 milijona evrov in je do oktobra znašal 954,4 milijona evrov. Prihodki so se v devetih mesecih zvišali za 6,2 odstotka, odhodki pa za 8,4 odstotka. Večino primanjkljaja predstavlja primanjkljaj državnega proračuna, ki je v devetih mesecih dosegel 952,5 milijona evrov, po prvih podatkih pa je bil v desetih mesecih nekoliko nižji, okoli 910 milijonov evrov.
Rast prihodkov je bila v tretjem četrtletju 8,7-odstotna, predvsem zaradi višjih davčnih in nedavčnih prihodkov, medtem ko so odhodki nekoliko upadli glede na drugo četrtletje zaradi nižjih sredstev za plače in druge prejemke zaposlenih, ki so jih v prejšnjem obdobju vplivale plačne reforme in rezervni skladi.
Slovenija v evropskem kontekstu
Sledimo trendom evrskega območja, kjer se kazalniki gospodarskega razpoloženja izboljšujejo. V tretjem četrtletju je gospodarska rast pospešila v Franciji in Avstriji, medtem ko sta Nemčija in Italija ostali nespremenjeni. Kazalnik gospodarske klime ESI je oktobra dosegel najvišjo raven po sredini leta 2023, zaupanje pa se je povečalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. Podatki kažejo, da Slovenija okreva v skladu z evrskim območjem, a ostajajo izzivi pri brezposelnosti in inflaciji.
Preberite več:
Slovenija je tako v dobri formi za nadaljevanje okrevanja, zlasti v gradbeništvu in izvozu, medtem ko zasebna potrošnja ostaja stabilen steber rasti. Kljub temu bo prihodnost odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so razvoj cen energentov, razpoložljivost delovne sile in gospodarsko okolje evrskega območja.
