Na novinarski konferenci Energetske zbornice Slovenije (EZS) in ELES-a so predstavili aktualno stanje elektroenergetske oskrbe za leto 2025 ter pogled v prihodnost gospodinjstev glede cen električne energije. Med ključnimi poudarki je bil opazen upad uvozne odvisnosti Slovenije, stabilnost drobnoprodajnih cen elektrike in pričakovanja za obdobje 2026–2027.
Po podatkih za prvih osem mesecev leta 2025 je uvozna odvisnost Slovenije na ravni 16,8%, pri čemer smo bili kar 77% časa odvisni od uvoza. To pomeni, da večino časa potrebujemo uvoženo električno energijo, kar je posledica neobratovanja določenih blokov Termoelektrarne Šoštanj (blok 5 in 6) in zmanjšanega obratovanja plinskih enot Termoelektrarne Brestanica.
Zanimivo je, da je poraba električne energije v primerjavi z letom 2019 upadla za približno 17%. Če upoštevamo tudi elektriko, proizvedeno z neto meritvijo pri lastnikih sončnih elektrarn, bi bila realna poraba nižja za okoli 11%. Ta trend padajoče porabe priča o učinkovitejši rabi energije in porastu obnovljivih virov.
V prihodnjih dveh letih bo cena elektrike stabilna
Glede cen električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce so dobavitelji ocenili, da bodo ostale stabilne v naslednjih dveh letih, brez pričakovanega povečanja stroškov. Povprečna cena pasovne energije za obdobje januar 2023 – september 2025 za leto 2026 znaša okoli 104,5 evra za megavatno uro, pri čemer strokovnjaki prištejejo dodatnih 10 evrov za uravnavanje po urah.
Dobavitelji aktivno upravljajo portfelje, da zagotovijo cene, ki so nižje od tržnega povprečja, pri čemer se cene za končne uporabnike sedaj gibljejo okoli 110 evrov za megavatno uro, odvisno od paketa in ponudnika.
Pričakovanja in tveganja za prihodnost
Kljub stabilnim cenam obstajajo tveganja, ki bi lahko v prihodnjem obdobju vplivala na višino tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja. Med najpomembnejšimi so:
- Drastično znižanje prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti, kar bi lahko povzročilo 20- do 50-odstotni dvig tarif za distribucijsko omrežje.
- Prenehanje tristranskega sporazuma med ELES, HOPS in NOS BiH o skupni delitvi kapacitet ter terciarnih rezerv, kar bi pomenilo približno 18-odstotno zvišanje prenosnih tarif.
- Povečani stroški redispečiranja zaradi sprememb v Nemčiji in socializacije stroškov, kar bi lahko povzročilo do 58-odstotno rast tarif za prenosno omrežje.
Vlada Republike Slovenije je skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo od julija 2022 uvedla več ukrepov za zmanjšanje vpliva draginje na gospodinjstva in poslovne uporabnike. Mednje spadajo tudi regulacije tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja, ki so trenutno obvezne za zagotavljanje stabilnosti cen.
Preberite več:
Aleksander Mervar, predsednik EZS in direktor ELES, je poudaril, da so ti ukrepi omogočili stabilno oskrbo in cenovno vzdržnost kljub visokim cenam na veleprodajnih trgih. S stabilno regulacijo in nadzorom lahko pričakujemo, da bodo končne cene za gospodinjstva ostale na podobni ravni tudi v naslednjih letih.
