Evropska unija je v prvih treh mesecih letošnjega leta povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), medtem ko se je uvoz nafte občutno zmanjšal. Skupna vrednost uvoženih energentov je znašala 95,3 milijarde evrov, kar pomeni rahlo, 0,3-odstotno rast glede na enako obdobje lani, čeprav se je količina uvoženih energentov zmanjšala za skoraj 4 odstotke.
Podrobnejši podatki Eurostata kažejo, da je v prvem četrtletju 2025 vrednost uvožene nafte v EU upadla za skoraj 12 odstotkov, količina pa za 8 odstotkov. Povprečje mesečnega uvoza naftnih olj je bilo nižje tako po vrednosti (za 9,4%) kot po količini (za 7,1%) v primerjavi z lanskim letom.
Povsem drugačno sliko pa kaže trg utekočinjenega zemeljskega plina. Vrednost uvoza LNG je poskočila za kar 45,3 odstotka, količina pa za 12,1 odstotka. Če primerjamo mesečna povprečja, je bil skok še bolj izrazit: vrednostno za 55 odstotkov, količinsko pa za skoraj četrtino. Uvoz zemeljskega plina v plinastem stanju se je vrednostno povečal za 19 odstotkov, količinsko pa zmanjšal za 12,1 odstotka.
ZDA in Norveška ostajata ključna dobavitelja
Med največjimi dobavitelji nafte v EU še naprej izstopajo Združene države Amerike, ki so prispevale 15 odstotkov uvoza, sledita Norveška in Kazahstan. Pri utekočinjenem plinu pa je skoraj polovica vsega uvoza prišla iz ZDA (50,7%), precej manj iz Rusije (17%) in Katarja (10,8%).
Norveška ostaja glavni vir zemeljskega plina v plinastem stanju, saj je iz te države prišlo več kot polovica (52,6%) vsega uvoza. Alžirija in Rusija sta bili drugi največji dobaviteljici.
Podatki kažejo, da EU postopoma zmanjšuje odvisnost od nafte in večji poudarek namenja uvozu plina, predvsem utekočinjenega. To je posledica iskanja večje energetske varnosti in diverzifikacije dobaviteljev, zlasti po izzivih zadnjih let.
Ob tem ostaja jasno, da bodo premiki na energetskih trgih in geopolitične razmere še naprej pomembno vplivali na strukturo uvoza energentov v EU tudi v prihodnje.
