Visoke cene energije so v zadnjih letih postale stalnica in ne več izjema. Čeprav so se veleprodajne cene elektrike in plina v Evropi deloma umirile, stroški za podjetja ostajajo bistveno višji kot pred energetsko krizo. Za mala in srednja podjetja (MSP) to pomeni, da energetska učinkovitost ni več vprašanje okoljske zavesti, temveč poslovnega preživetja. Leto 2026 bo pri tem prelomno, saj se odpirajo novi razpisi, hkrati pa se zapira okno za relativno ugodne investicije.
V številnih podjetjih energija danes predstavlja med pet in deset odstotkov vseh stroškov, v energetsko intenzivnih dejavnostih pa še bistveno več. Za razliko od stroškov dela ali surovin je energija eno redkih področij, kjer ima podjetje relativno velik vpliv na dolgoročno znižanje izdatkov. Prav zato se vse več podjetnikov odloča za lastne vire energije, energetske sanacije objektov in tehnološke posodobitve.
Država tovrstne naložbe spodbuja predvsem prek Eko sklada, ki tudi v letu 2026 ohranja več instrumentov, namenjenih podjetjem. Gre tako za nepovratna sredstva kot za ugodne kredite, namenjene sončnim elektrarnam, toplotnim črpalkam, energetski sanaciji stavb in izboljšavam energetske učinkovitosti proizvodnih procesov.
Razpisi Eko sklada: priložnost, ne avtomatizem
Podjetja lahko tudi letos računajo na razpise Eko sklada za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. A izkušnje zadnjih let kažejo, da subvencija sama po sebi še ne pomeni uspešne investicije. Ključna je priprava, energetski pregled, realna ocena porabe in natančen izračun finančnih učinkov.
Pri sončnih elektrarnah za podjetja subvencije običajno pokrijejo del investicije, a se glavnina ekonomske upravičenosti skriva v dolgoročnem znižanju stroškov elektrike. Pri toplotnih črpalkah in sanacijah objektov je slika podobna. Subvencija skrajša vračilno dobo, ne more pa nadomestiti slabe zasnove projekta.
Pregled možnosti podpore za energetsko učinkovitost MSP
| Ukrep / mehanizem | Nosilec | Za koga je primeren? | Kaj podpira? | Ključna opomba |
| Sončne elektrarne za podjetja | Eko sklad | MSP z lastno porabo elektrike | Investicije v fotonapetostne sisteme | Subvencije in/ali ugodni krediti, razpisi periodični |
| Toplotne črpalke | Eko sklad | Proizvodna in storitvena podjetja | Zamenjava ogrevalnih sistemov | Pogoji odvisni od vrste objekta |
| Energetska sanacija objektov | Eko sklad | Lastniki poslovnih stavb | Izolacija, okna, fasade | Pogosto vezano na celostno sanacijo |
| Energetski pregledi | Eko sklad / drugi programi | MSP z višjo porabo energije | Analiza porabe in prihrankov | Pogoj za nadaljnje investicije |
| Odkup presežne elektrike | Borzen | Podjetja s sončnimi elektrarnami | Prodaja viškov v omrežje | Cena ni fiksna, vezana na tržne razmere |
| Državne in EU spodbude (posredno) | Ministrstva / EU | Energetsko intenzivni sektorji | Razogljičenje in učinkovitost | Pogosto časovno omejeni razpisi |
Se splača lastna sončna elektrarna?
Primer tipičnega srednje velikega podjetja z letno porabo okoli 100 do 150 megavatnih ur električne energije pokaže, zakaj so sončne elektrarne med najbolj priljubljenimi naložbami. Investicija v elektrarno moči približno 100 kW danes pomeni strošek v razponu od 80.000 do 100.000 evrov. Ob subvenciji se začetni vložek lahko zniža za petino ali več.
Letni prihranki so odvisni od cene elektrike, a ob trenutnih razmerah pogosto presegajo 15.000 evrov letno. To pomeni vračilno dobo med štirimi in šestimi leti, kar je za podjetniške investicije razmeroma kratko obdobje. Po izteku vračila pa podjetje še desetletja ustvarja neposredne prihranke.
Kaj storiti z viški energije?
Vprašanje presežne elektrike ostaja pomembno, zlasti pri podjetjih z izrazito sezonsko porabo. Odkup presežkov prek Borzena sicer ne prinaša več visokih donosov, kot v času energetske krize, a omogoča stabilno in predvidljivo upravljanje viška proizvodnje. V praksi to pomeni, da sončna elektrarna ni zgolj strošekni ščit, temveč del širše energetske strategije podjetja.
Najpogostejše napake podjetij
Ena največjih napak je odločitev za investicijo brez jasnega izračuna lastnih potreb. Prevelike naprave, slabo prilagojeni sistemi in pomanjkanje energetske analize vodijo v razočaranja. Prav tako podjetja pogosto podcenjujejo časovne roke: razpisi se lahko zaprejo hitreje, kot je bilo načrtovano, dokumentacija pa zahteva več časa, kot pričakujejo.
Energetska učinkovitost v letu 2026 ne bo več konkurenčna prednost, temveč osnovni pogoj za stabilno poslovanje. Podjetja, ki bodo pravočasno investirala, bodo imela bolj predvidljive stroške in večjo odpornost na prihodnje cenovne šoke. Tista, ki bodo odlašala, pa bodo še naprej izpostavljena volatilnosti energetskih trgov.
Preberite več:
V času, ko se poslovna negotovost povečuje, so prav takšne dolgoročne, premišljene naložbe eden redkih vzvodov, ki jih ima podjetje v celoti v svojih rokah.
