Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je na današnjem zasedanju Sveta EU za energijo v Bruslju priznal, da se Unija sooča s cenovno krizo na energetskih trgih, in napovedal kratkoročne ukrepe za pomoč državam članicam. V prvih desetih dneh vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu so cene plina v EU zrasle za 50 odstotkov, cene nafte pa za 27 odstotkov, kar je uvoz fosilnih goriv podražilo za tri milijarde evrov.
Ministri 27 držav članic so se sestali v senci najhujše motnje dobav nafte v zgodovini. Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero je pred konfliktom vsakodnevno prehajalo 20 milijonov sodov surove nafte, je izvozne količine iz regije zmanjšalo na manj kot desetino predvojnih ravni. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je prejšnji teden soglasno odločila o sprostitvi 400 milijonov sodov nafte iz strateških zalog držav članic, kar je največja koordinirana sprostitev zalog v petdesetletni zgodovini organizacije, a po izračunih analitikov investicijske banke Macquarie pokriva le štiri dni globalne proizvodnje in 16 dni pretoka surove nafte skozi Perzijski zaliv.
Jørgensen je ob prihodu na zasedanje dejal, da EU nima težav z zanesljivostjo oskrbe, temveč s cenami, saj rast svetovnih cen neposredno vpliva na evropske potrošnike in industrijo. Komisija pripravlja “ciljane, kratkoročne” ukrepe, ki po Jørgensenovih besedah ne bodo vključevali temeljite preobrazbe evropskega trga električne energije, čeprav nekatere države, med njimi Avstrija, pozivajo k temu. Med obravnavanimi možnostmi so državne pomoči za industrijo, znižanje nacionalnih davkov, uporaba prihajajoče revizije sistema za trgovanje z emisijami (ETS) za povečanje ponudbe emisijskih dovolilnic in s tem znižanje cen ogljika ter morebitna uvedba zgornje meje cen plina.
Sedem držav članic, med njimi Danska, Finska, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Švedska, je komisarju že pred zasedanjem v skupnem pismu sporočilo nasprotovanje spremembam obstoječega trga električne energije, ki po njihovi oceni dobro deluje in Evropi prihrani 34 milijard evrov letno. Države članice od Komisije pričakujejo revizijo ETS do julija, ki bi zmanjšala nihanje cen ogljika in omilila vpliv na račune za elektriko, obenem pa ohranila osrednjo vlogo sistema pri spodbujanju naložb v zeleni prehod.
Niti ena molekula ruske energije
Nemčija, Romunija in Švedska so danes izrecno zavrnile kakršnokoli vrnitev k ruskemu plinu kot sredstvu za znižanje stroškov, čeprav je madžarska vlada prejšnji teden od Bruslja zahtevala odpravo sankcij proti ruski energiji. Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je uvoz plina iz Rusije označila za vrnitev v popolnoma negotov položaj in podporo vojnemu napadalcu. Jørgensen je obenem odgovoril belgijskemu premierju Bartu de Weverju, ki je konec tedna v intervjujih za frankofone medije odprl vprašanje normalizacije odnosov z Moskvo in s tem obnovitve poceni energetskih dobav. EU v prihodnje ne bo uvozila niti ene molekule energije iz Rusije, je zatrdil komisar.
Slovenijo je na zasedanju zastopala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. V razpravi o cenah energije je opozorila na potrebo po mehanizmu za spodbujanje polnjenja plinskih skladišč in prilagoditvi pravil o zapolnjenosti, kjer bi razpon ciljne napolnjenosti po slovenskem stališču bolje služil kot fiksni končni cilj, saj bi sprostil pritisk na cene. Slovenija se je zavzela tudi za vzpostavitev mehanizma za zajem presežnih dobičkov elektroenergetskih podjetij po vzoru iz leta 2022, kar bi skrajšalo čas in administrativne postopke pri ukrepanju proti visokim cenam, zlasti v povezavi s pravili državnih pomoči.
Ljubljana s pridržki do evropskih omrežij
Zasedanje se je začelo s politično razpravo o zakonodajnem svežnju za evropska omrežja, ki ga je Komisija predstavila decembra lani. Sveženj vključuje revizijo uredbe o vseevropski energetski infrastrukturi (TEN-E) in direktivo o poenostavitvi izdajanja dovoljenj z namenom boljše čezmejne povezljivosti in hitrejše elektrifikacije. Slovenija je izrazila največji zadržek do predloga, da bi 25 odstotkov prihodkov iz prezasedenosti omrežja namenili financiranju projektov skupnega interesa (PCI), saj se ti prihodki v Sloveniji danes uporabijo za znižanje končnih računov za odjemalce. Ljubljana je obenem podprla poenostavitev pravil državnih pomoči za baterije in prilagoditev delovanja ETS v smeri krepitve tržne rezerve za stabilnost trga.
Na popoldanskem delu zasedanja sta se ministrom pridružila moldavski minister za energijo Dorin Junghietu in ukrajinski prvi podpredsednik vlade in minister za energijo Denis Šmihal; Komisija je konec februarja v Kijevu predstavila zimski energetski načrt v vrednosti 920 milijonov evrov za obnovo ukrajinskega energetskega sistema. Ob robu zasedanja se je sestalo tudi jedrsko zavezništvo, v okviru katerega je Romunija vložila pobudo za izboljšanje financiranja jedrskih projektov v EU po načelu tehnološke nevtralnosti.
Četrtkov vrh Evropskega sveta 19. in 20. marca bo prinesel politični odgovor na krizo. Povprečna zapolnjenost plinskih skladišč v EU je na dan 12. marca znašala 29 odstotkov, občutno pod ravnmi ob istem času lani. Cene nafte Brent so od začetka konflikta 28. februarja zrasle z okoli 65 na začasno skoraj 120 dolarjev za sod, nato pa so se po napovedi sprostitve zalog IEA umirile na okoli 90 dolarjev. Za trajno umiritev trgov pa ostaja nujen predpogoj, ki ga noben interventni ukrep ne more nadomestiti: ponovna vzpostavitev plovbe skozi Hormuško ožino.
