V Sloveniji energetski prehod ni več zgolj vprašanje tehnologije, investicij ali energetskih bilanc, temveč predvsem vprašanje zaupanja, legitimnosti in vključevanja javnosti. To je bilo osrednje sporočilo konference Država, gospodarstvo in javnost: Prihodnost slovenskega energetskega prehoda, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Dogodek je odprl razpravo o družbenih temeljih zelenega prehoda in jasno pokazal, da brez aktivne participacije ljudi energetske tranzicije ne bo mogoče izpeljati.
Minister za javno upravo Franc Props je v svojem nastopu poudaril, da energetski prehod ni zgolj tehnološki ali infrastrukturni izziv, temveč celosten družbeni proces, ki neposredno vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev in razvoj lokalnih skupnosti. Po njegovih besedah prehod ne more temeljiti na hierarhičnih, od zgoraj navzdol usmerjenih odločitvah, temveč mora sloneti na odprtem dialogu, vključevanju javnosti in skupnem oblikovanju rešitev.
V ospredje je postavil pomen transparentnih in vključujočih postopkov odločanja. Opozoril je, da slabo zasnovani participativni procesi hitro spodkopljejo zaupanje in vodijo v odpor javnosti, kar se je v preteklosti že večkrat pokazalo pri večjih energetskih projektih. Kot enega ključnih orodij je izpostavil deliberativne metode, ki omogočajo tehtno razpravo, zmanjševanje konfliktov in iskanje družbeno sprejemljivih kompromisov.
V svojem nagovoru je Props še poudaril, da bo zeleni in energetski prehod uspešen le, če bo demokratičen in pravičen ter če bodo odločitve sprejete skupaj z ljudmi, ne pa o njih. V tem kontekstu je izpostavil vlogo odprte, strokovne in trajnostno usmerjene javne uprave kot nosilke sprememb. Strategija trajnostnega razvoja javne uprave do leta 2030, Stičišče za oblikovanje politik in krepitev nevladnih organizacij po njegovih besedah niso birokratski projekti, temveč orodja za gradnjo sodelovanja in zaupanja.
Razpravo je dopolnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je poudaril, da energetski prehod predstavlja eno ključnih dolgoročnih razvojnih odločitev države. Po njegovih besedah mora biti prehod v nizkoogljično družbo hkrati okoljsko učinkovit, konkurenčen in socialno pravičen ter utemeljen na jasnih strateških ciljih. Energetski prehod bo po njegovem zaznamoval gospodarstvo, družbo in kakovost življenja prihodnjih generacij, zato zahteva premišljene in dolgoročne odločitve.
Konferenca je združila številne domače in tuje strokovnjake ter odprla razpravo o vrednotah, zaupanju in vključevanju kot pogojih za legitimne energetske politike. Direktor Inštituta Jožef Stefan Leon Cizelj in vsebinski koordinator dogodka Črt Poglajen sta poudarila pomen povezovanja države, gospodarstva in javnosti ter opozorila, da energetski prehod ni le tehnična, temveč tudi vrednostna sprememba.
Preberite več:
V popoldanskem delu so se razpravljavci osredotočili na družbene temelje energetskega prehoda in na vprašanje, kako zagotoviti, da bodo prihodnje energetske odločitve razumljive, sprejete in podprte v družbi. Sporočilo konference je bilo jasno: brez ljudi, brez zaupanja in brez participacije energetski prehod ne bo ne hiter ne uspešen.
