Evropska komisija razmišlja, da bi pospešila opuščanje uvoza ruskega LNG-ja, sprva načrtovanega za konec leta 2027. Nov predlog naj bi bil del 19. svežnja sankcij proti Rusiji, kjer bo predvidena odločitev, da se že prej ukine uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije.
Pobuda prihaja kmalu po pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj EU okrepi prizadevanja in ukrepa hitreje v boju proti energetski odvisnosti od Moskve.
Ena glavnih sprememb bi bila, da se uvoz ruskega LNG umakne pred izvirnim rokom, ki je bil postavljen za konec leta 2027. Komisija razmišlja tudi, da bi se ta ukrep vključil kot amandma k načrtu RePowerEU, ki si prizadeva za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije.
Po ocenah analitikov in virov znotraj komisije naj bi se globalni trg zemeljskega plina v drugi polovici naslednjega leta obrnil v presežek ponudbe, kar bi zmanjšalo tveganje, da bi hitrejše opuščanje ruskega LNG-ja vodilo do povečanja cen ali motenj v oskrbi.
Soglasja med državami članicami še ni
Takšni ukrepi zahtevajo podporo članic, sektorjev in tudi soglasja vsaj za nekatere vrste sankcijnih paketov.
Države kot so Španija, Belgija, Francija in Nizozemska so med tistimi, ki še uvažajo rusk LNG in bi bile ena od najbolj prizadetih. Nasprotovanja prihajajo predvsem iz držav, ki so močno odvisne od ruskega plina, bodisi prek cevovodov bodisi prek utekočinjenega plina.
Pomembno je tudi, da so kratkoročni in dolgotrajni ukrepi posebej ločeni – nekateri predlogi veta se nanašajo na sankcije, ki bi lahko bile umaknjene, če bi se okoliščine spremenile, medtem ko bi ukrepi prek RePowerEU ostali trajni.
Priložnost za investicije v alternativo
Za gospodarstva EU, ki vlagajo v alternativne vire energije, infrastrukturo za LNG, obnovljive vire in shranjevanje energije, se odpirajo možnosti za nove investicije. Predvidena je rast povpraševanja po uvozu LNG iz ZDA in drugih držav, kar lahko pomeni večje tranše za izgradnjo infrastrukture za uvoz in pretvorbo plina.
Po drugi strani bodo morali energetski sistemi, ki so zasnovani za rusk plin, prilagoditi načrte – bodisi z diverzifikacijo virov bodisi z zmanjšanjem odvisnosti. Upravljavci energetskih omrežij bodo morali vlagati v fleksibilno infrastrukturo, ki omogoča preklop med različnimi viri plina in alternativnimi energijami.
Slovenija bo imela svoje izzive in priložnosti
Če se opustitev uvoza ruskega LNG pospeši, bo država morala preveriti, od kod bo zagotovila alternativne vire – bodisi z uvozom iz drugih držav bodisi z razvojem lastnih plinskih kapacitet in obnovljive vire energije. Investicije v infrastrukturo (terminali, cevovodi, shranjevanje) bodo izrednega pomena.
Druga možna posledica je, da bodo cene plina za industrijo in gospodinjstva začasno zvišane, dokler se ne vzpostavijo zanesljive alternative. Vendar pa hitrejše opuščanje ruskega LNG-ja prinaša tudi prednost večje energetske varnosti in manj izpostavljenosti geopolitičnim šokom.
Preberite več:
Evropska unija je tik pred odločitvijo, da uvoz ruskega LNG-ja opusti prej kot je bilo sprva načrtovano. Če bo predlog potrjen, bo to znak, da EU želi še hitreje preiti v energetsko neodvisnost in zmanjšati prihodke Rusije iz energetike, kar je eno od ključnih žarišč pri širših sankcijah. Uspeh te poteze bo odvisen od izvršitve – uresničitev zakonodaje, sodelovanja članic, investicij v infrastrukturo in sposobnosti hitrega prilagajanja.
