Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes soglasno razsodilo, da Slovenija ni kršila pravice do varstva premoženja trojice državljanov BiH, ki so zahtevali izplačilo stare devizne vloge iz sarajevske podružnice nekdanje Ljubljanske banke. Gre za prvo odločitev strasbourškega sodišča o vlogah, ki so bile v BiH prenesene na privatizacijske račune. Na ESČP čaka še okoli 60 podobnih pritožb.
Zadeva Kata Landika in drugi proti Sloveniji se v ključni točki razlikuje od pilotne sodbe v zadevi Ališić iz leta 2014, ko je ESČP Sloveniji naložilo poplačilo neprenesenih deviznih vlog. Tokrat je šlo za varčevalce, katerih sredstva so bila v skladu z zakonodajo Federacije BiH prenesena na posebne privatizacijske račune, s katerimi je upravljala Agencija za privatizacijo Federacije BiH. Senat sedmih sodnikov je v celoti pritrdil argumentom slovenske strani.
Sodišče je ugotovilo, da prenos sredstev na privatizacijske račune ni bil posledica ravnanja Ljubljanske banke ali Slovenije, temveč je potekal po predpisih BiH. S tem je po mnenju sodišča dolžniško razmerje med varčevalcem in banko prenehalo, varčevalec pa je pridobil terjatev do Federacije BiH. Strasbourško sodišče je obenem zavrnilo očitke, da bi bila Slovenija odgovorna za pomanjkljivosti bosanskega privatizacijskega sistema ali za dejstvo, da je bil prenos izveden brez soglasja varčevalcev.
Pravni prednik pritožnikov je imel devizno vlogo v Glavni podružnici Sarajevo Ljubljanske banke. Po sprejemu Zakona o načinu izvršitve sodbe ESČP (ZNISESČP) leta 2015 je pri Skladu RS za nasledstvo vložil zahtevo za verifikacijo vloge, a jo je Sklad zavrnil, ker je ugotovil, da je bila vloga prenesena na privatizacijski račun. Pritožniki so odločitev neuspešno izpodbijali pred slovenskimi sodišči vse do Ustavnega sodišča RS, nato pa se obrnili na Strasbourg.
Ustavno sodišče RS je pred tem že odločilo, da sodba v zadevi Ališić ne obravnava primerov, ko so bile vloge prenesene na privatizacijske račune. To stališče je zdaj potrdilo tudi ESČP, ki je opozorilo, da so bila ta vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih in da so bile odločitve slovenskih organov ustrezno utemeljene.
Glede na dosedanjo prakso bi sodišče po dokončnosti danes razglašene sodbe lahko enako odločilo v preostalih podobnih zadevah ali pa jih razglasilo za nedopustne. Zoper sodbo je sicer v roku treh mesecev mogoče vložiti zahtevo za ponovno presojo pred velikim senatom.
Slovenija je na podlagi pilotne sodbe v zadevi Ališić iz leta 2014 doslej izplačala približno 302 milijona evrov varčevalcem sarajevske in zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Rok za vlaganje zahtevkov se je iztekel konec leta 2017. Danes razglašena sodba jasno razmejuje med neprenesenimi vlogami, za katere je Slovenija prevzela odgovornost, in prenesenimi vlogami, pri katerih je terjatev prešla na Federacijo BiH.
Vlada je v odzivu zapisala, da je Slovenija ves čas poudarjala pravilnost izvršitve sodbe v zadevi Ališić. Obenem je izrazila obžalovanje, da posamezniki po več kot treh desetletjih od razpada Jugoslavije še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja, in napovedala, da bo vztrajala pri čimprejšnji ureditvi odprtih nasledstvenih vprašanj.
