Predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so na današnji seji podprli nacionalno strategijo za umetno inteligenco za obdobje do leta 2030. S tem je dokument dobil pomembno politično in socialno legitimnost ter izpolnil pogoj za nadaljnjo obravnavo in sprejetje na vladi, so sporočili z Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Podpora ESS je pomemben signal, da so socialni partnerji (delodajalci, sindikati in vlada) glede vloge umetne inteligence v prihodnjem razvoju države tokrat enotni. V času, ko umetna inteligenca vse hitreje posega v gospodarstvo, javni sektor in trg dela, soglasje ESS pomeni redko doseženo ravnotežje med razvojnimi ambicijami in socialnimi varovalkami.
Strategija je okvir, ne seznam želja
Članom ESS je strategijo skupaj s sodelavci predstavila državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić. Dokument po navedbah ministrstva opredeljuje ključne strateške cilje in ukrepe na več področjih, od raziskav in inovacij do uporabe umetne inteligence v gospodarstvu in javnem sektorju, razvoja znanj in kompetenc ter zagotavljanja zaupanja vredne, varne in etične rabe umetne inteligence.
Poseben poudarek daje tudi vprašanjem, ki so za manjše države pogosto zapostavljena, a dolgoročno ključna. Strategija namreč izrecno izpostavlja tehnološko, infrastrukturno, podatkovno, regulativno in jezikovno suverenost države ter potrebo po ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v vseh okoljih, kjer se umetna inteligenca razvija in uporablja.
To pomeni, da umetna inteligenca v Sloveniji ne bo obravnavana zgolj kot tehnološko orodje, temveč tudi kot vprašanje kulturne, jezikovne in institucionalne avtonomije.
Politično sporočilo
Na ministrstvu ocenjujejo, da podpora ESS potrjuje usklajenost socialnih partnerjev glede pomena umetne inteligence kot enega ključnih razvojnih vzvodov Slovenije. Hkrati pa pomeni tudi zavezo, da se bo razvoj umetne inteligence izvajal na način, ki vključuje različne deležnike in upošteva širše družbene posledice.
“Socialni dialog je temelj zaupanja in pogoj, da bomo priložnosti umetne inteligence izkoristili odgovorno, ob hkratnem varovanju pravic, krepitvi znanj in ohranjanju kakovostnih delovnih mest,” je poudarila Kamišalić Latifić.
Ta izjava jasno kaže, da želi vlada umetno inteligenco umeščati v okvir socialnega dialoga, ne zgolj v tehnološke ali tržne razprave. To je še posebej pomembno v luči skrbi sindikatov glede vpliva umetne inteligence na delovna mesta, delovne pogoje in strukturo zaposlovanja.
Preberite več:
Čeprav je podpora ESS pomemben korak, ostaja ključno vprašanje izvedbe. Nacionalne strategije na področju digitalizacije in inovacij so v preteklosti pogosto trčile ob omejitve pri financiranju, kadrih in koordinaciji med resorji. Zato bo dejanski vpliv strategije odvisen od tega, ali bodo cilji prevedeni v konkretne ukrepe, časovnice in proračunske zaveze. Sprejem strategije na vladi bo naslednji formalni korak, še pomembnejši pa bo odziv gospodarstva, javnega sektorja in izobraževalnega sistema, ki bodo nosilci njenega izvajanja.
