Evropska unija je v prvih devetih mesecih leta 2025 zmanjšala uvoz nafte, medtem ko podatki kažejo, da je ambiciozna obljuba nakupa 250 milijard dolarjev ameriške energije letno daleč od uresničitve.
Po najnovejših podatkih Eurostata, je povprečni mesečni uvoz nafte v EU v prvih devetih mesecih leta 2025 upadel za 18,3 odstotka v vrednosti in 6,6 odstotka v obsegu v primerjavi z mesečnim povprečjem leta 2024. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina se je sicer povečal za 36,1 odstotka v vrednosti in 25,9 odstotka v obsegu, vendar to še zdaleč ne zadošča za doseganje ciljev, določenih v trgovinskem dogovoru z Združenimi državami.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Donald Trump sta 27. julija 2025 na Škotskem sklenila trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije v naslednjih treh letih oziroma 250 milijard dolarjev letno. V zameno je Washington znižal grozečo 30-odstotno carino na 15 odstotkov za večino evropskega blaga.
Analitiki so že ob sklenitvi dogovora opozarjali, da gre za nerealen cilj. Po podatkih agencije Reuters je EU leta 2024 od ZDA uvozila skupno za okoli 76 milijard dolarjev nafte, utekočinjenega zemeljskega plina in premoga. To pomeni, da bi morala EU potrojiti uvoz ameriške energije, da bi dosegla obljubljeni cilj.
Inštitut IEEFA ugotavlja, da je EU v prvi polovici leta 2025 sicer povečala delež ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina na 55 odstotkov vseh uvoženih količin, a to še zdaleč ne zadošča. ZDA so v tretjem kvartalu leta 2025 zagotovile 59,9 odstotka vsega uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina v EU, medtem ko je pri nafti delež ZDA znašal le 14,5 odstotka.
Celotni ameriški izvoz energije vsem kupcem po svetu je leta 2024 znašal 318 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi morala EU kupiti skoraj 80 odstotkov vseh ameriških energetskih izvozov, da bi dosegla obljubljeni cilj, opozarja Ameriško akcijsko združenje.
Analitik Arturo Regalado iz podjetja Kpler je ocenil, da obseg energetske trgovine, predviden v dogovoru, presega tržne realnosti. Po njegovih izračunih bi morali ameriški tokovi nafte biti v celoti preusmerjeni proti EU ali pa bi se moral uvoz utekočinjenega zemeljskega plina povečati za šestkrat, da bi dosegli cilj 250 milijard dolarjev letno.
Dodatno oviro predstavlja dejstvo, da EU ne more pravno zavezati podjetij k nakupu energije iz določene države. Po besedah visokega uradnika Evropske komisije gre za številke, ki temeljijo na analizi, koliko ameriške energije bi EU lahko sprejela, vendar končne nakupne odločitve sprejemajo podjetja na podlagi tržnih razmer in ne političnih zavez.
Energetska analitičarka IEEFA Ana Maria Jaller-Makarewicz opozarja, da bi se EU z nakupom 750 milijard dolarjev ameriške energije izpostavila preveliki odvisnosti od enega dobavitelja, kar bi pomenilo ponovitev situacije z Rusijo pred energetsko krizo. Namesto tega bi lahko EU z enakim zneskom povečala svoje zmogljivosti sončne in vetrne energije za približno 90 odstotkov.
Evropski parlament je že septembra pozval Evropsko komisijo, naj umakne obljubo o nakupu energije iz trgovinskega dogovora. Glede na podatke o uvozu v letu 2025 je jasno, da bo EU težko izpolnila ambiciozne zaveze, ki jih je dala Washingtonu.
