Ameriški trgovinski minister Howard Lutnick in ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer sta se danes prvič od nastopa funkcije sestala z ministri za trgovino držav članic EU. Bruselj jim je po poročanju Politica predstavil 27-stranski seznam izdelkov, za katere želi izjeme od 15-odstotnih ameriških carin – med njimi so testenine, sir, vina, žganja, oljčno olje, sončna očala, diamanti, orodja, kovinske cevi, deli ladijskih motorjev, industrijska oprema, tkanine, čevlji, klobuki, keramika, industrijski roboti in medicinska oprema.
Ministri EU so Lutnicka in Greera gostili na 90-minutnem delovnem kosilu, je poročala agencija Reuters. EU diplomati so pred srečanjem napovedali, da pričakujejo »odkrit« pogovor.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta konec julija sklenila okvirni trgovinski dogovor, po katerem za večino evropskega blaga v ZDA velja 15-odstotna carina, medtem ko je EU pristala na odpravo večine svojih carin na ameriški uvoz. Dogovor je izvzel nekatere izdelke, kot so letala in generična zdravila.
Ministri EU bodo po poročanju Reutersa ameriške uradnike pozvali, naj uporabijo več določil julskega dogovora, vključno z znižanjem carin na jeklo in odpravo carin za evropska vina in žganja. Bruselj želi tudi, da Washington zniža 50-odstotne carine na jeklo, ter predlaga oblikovanje širšega »kovinskega zavezništva« z ZDA za zaščito obeh gospodarstev pred kitajskimi presežnimi zmogljivostmi.
ZDA po drugi strani pritiskajo na Bruselj, naj odpravi digitalna in zelena pravila, ki jih Washington vidi kot »netarifne« ovire za trgovino. EU vztraja, da njena digitalna zakonodaja ni predmet pogajanj. Trump je kritiziral ukrepe Bruslja proti ameriškim tehnološkim velikanom, vključno z 2,95 milijarde evrov vredno globo za Google septembra letos, in zagrozil s carinami, če EU ukrepa ne razveljavi.
Uresničevanje julskega dogovora na strani EU se bo verjetno zgodilo šele marca ali aprila, saj zahteva odobritev Evropskega parlamenta in vlad držav članic. EU diplomati pravijo, da je to razočaralo Washington. Evropski poslanci bodo o besedilu glasovali januarja, skupno besedilo z državami članicami pa naj bi bilo usklajeno marca ali aprila – časovnica, ki je bistveno daljša od pričakovanj Trumpove administracije.
Posebno pozornost vzbujajo testenine. Ameriške carine na uvožene testenine 13 velikih italijanskih podjetij bi lahko od januarja narasle do 107 odstotkov, je razvidno iz preliminarne odločitve ameriškega ministrstva za trgovino. Gre za kombinacijo 15-odstotne splošne carine na blago iz EU in dodatne 92-odstotne protidampinške dajatve. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je prejšnji mesec v Rimu dejal, da za ameriško odločitev ni dokazov, in kombinirano 107-odstotno dajatev označil za »nesprejemljivo«.
Za majhna, od izvoza odvisna gospodarstva, kot je slovensko, so carinske napetosti posebej zaskrbljujoče. Slovenske družbe so leta 2024 v ZDA izvozile za nekaj več kot 91 milijonov evrov jeklenih izdelkov in 32,5 milijona evrov aluminija in aluminijastih izdelkov, kar je predstavljalo 11 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v ZDA, kažejo podatki Statističnega urada. Aleš Kristančič iz vinske kleti Movia v Goriških brdih je za CGTN dejal, da carine že imajo vpliv na poslovanje.
Na dnevnem redu je tudi vprašanje naložb. Trgovinski dogovor vključuje zavezo EU za 600 milijard evrov naložb v ZDA, čeprav Bruselj nima neposrednega nadzora nad zasebnim sektorjem, ki edini lahko te naložbe dejansko izvede, je poročal Euronews.
