Verjetno ni države Evropske unije, ki ne bi trdila, da je ali želi biti socialna država, ki skrbi za dobrobit svojih prebivalcev, ena od funkcij takšne države pa mora biti zagotavljanje dostopa do stanovanj.
Hrvaška se tako kot Slovenija nominalno uvršča med države s socialnimi ambicijami, vendar že dolgo vemo, da je pridobitev lastnega stanovanja nočna mora za veliko večino prebivalcev, ki živijo zgolj od plač.
Hrvaška ima na primer izdelan načrt stanovanjske politike do leta 2030, čeprav so strokovnjaki za nepremičninski trg skeptični, da lahko načrt sam po sebi bistveno izboljša stanje. Dokler bo namreč povpraševanje večje od ponudbe, cene ne morejo padati.
Bruselj ne slovi po hitrih reakcijah, vendar običajno dobro prepozna težave. Tako so v Evropski komisiji ugotovili, da Evropa težko ohranja podobo razvitega dela sveta, ki skrbi za socialno kohezijo, če ne ukrepa tudi na področju stanovanjske politike. Zato je nastala zamisel o partnerstvu z evropskimi nacionalnimi razvojnimi bankami in mednarodnimi finančnimi institucijami za razvoj novih možnosti financiranja cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj v celotni Evropski uniji (EU).
Ta teden je v Luksemburgu potekal forum Evropske investicijske banke (EIB), kjer sta evropski komisar za energetiko in stanovanja Dan Jørgensen ter predsednica EIB Nadia Calviño izpostavila pomen reševanja enega največjih problemov državljanov in vlad v EU ter predlagala vseevropsko pobudo za pospešitev financiranja prihodnjega evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja.
“Da bi si lahko privoščili udoben in topel dom je želja, ki združuje vse družine in vse regije v Evropi. Pomoč pri uresničitvi te želje je družbena odgovornost in proračunski izziv. To je konec koncev tudi temelj vsake produktivne ekonomije. Zato EIB in Evropska komisija pospešeno delata na vseevropski pobudi, ki je odprta tudi za druge deležnike,” je dejala Calviño.
EIB je napovedala skorajšnji začetek akcijskega načrta, ki bo vključeval spletni portal tipa “vse na enem mestu“ za svetovanje in financiranje inovacij v gradbenem sektorju, gradnjo cenovno dostopnih stanovanjskih objektov ter naložbe v energetsko učinkovitost in prenovo evropskega stanovanjskega fonda. V naslednjih dveh letih namerava EIB v ta namen vložiti približno 10 milijard evrov.
S temi sredstvi pričakujejo gradnjo ali prenovo 1,5 milijona stanovanjskih objektov po vsej EU.
Po poročilu EIB, ki so ga predstavili na forumu, se evropski gradbeni sektor sooča s težavami nizke produktivnosti in pomanjkanja inovativnosti, pri čemer so projekti predragi in trajajo predolgo. Hkrati skrb vzbujajo tudi stroški energije in vpliv emisij ogljika. Kar dve tretjini porabe energije v gospodinjstvih namreč odpade na ogrevanje, medtem ko 46 milijonov prebivalcev EU živi v energetskem pomanjkanju.
Podatki Eurostata kažejo, da so se cene stanovanjskih nepremičnin v EU med letoma 2010 in 2023 dvignile za 47,9 odstotka, medtem ko so se najemnine v povprečju povečale za 22,8 odstotka.
Evropska komisija bo po zaključku posvetovanj z Evropskim parlamentom, državami članicami, mesti, regijami in drugimi deležniki objavila prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja.
V tem okviru je predvidena izdelava evropske strategije stanovanjske gradnje za podporo ponudbe stanovanjskih nepremičnin.
Preberite več:
Obenem nameravajo vzpostaviti vseevropsko platformo za naložbe v cenovno dostopna in trajnostna stanovanja ter opraviti analizo vpliva špekulacij s stanovanji. V okviru kohezijske politike je cilj podpreti države članice pri podvojitvi načrtovanih naložb v dostopna stanovanja ter preučiti najboljše načine za reševanje problematike kratkoročnega oddajanja in neučinkovite uporabe obstoječega stanovanjskega fonda.
Morda bo potrebna tudi revizija pravil o državnih pomočeh za oblikovanje ukrepov za podporo stanovanjem, predvsem na področju energetske učinkovitosti in socialnih stanovanj.
Vodstvo mesta Zagreb je ta teden napovedalo, da bo – v primeru ponovne izvolitve na lokalnih volitvah maja – začelo z gradnjo najmanj 1.000 stanovanj za dostopno bivanje v območjih Podbrežja, Borovja in Svete Klare.
S projektom Sveta Klara bo Zagreb sodeloval na letošnjem evropskem arhitekturno-urbanističnem natečaju EUROPAN 18. Gre ta tekmovanje evropskih arhitektov, mlajših od 40 let, v oblikovanju inovativnega bivanja in urbanističnega načrtovanja, ki poteka vsaki dve leti.
Približno 60 odstotkov celotne površine območja bo namenjene stanovanjem, 25 odstotkov rekreacijskim površinam, preostalih 15 odstotkov pa javnemu parku. Območje je bilo do nedavnega uporabljano kot obrat za ločevanje mineralnih surovin.
Rezultati izvedenega natečaja bodo osnova za izdelavo programa urbanističnega načrta urejanja. Rok za oddajo idejnih projektov je 29. junij, razglasitev rezultatov strokovne žirije pa bo 17. novembra.
