Svet EU je danes uradno potrdil uredbo o popolni prepovedi uvoza ruskega zemeljskega plina v Evropsko unijo. Prepoved bo v celoti začela veljati jeseni 2027, del omejitev pa stopa v veljavo že letos spomladi in poleti, predvsem za kratkoročne pogodbe. Gre za enega najpomembnejših energetskih ukrepov EU od začetka ruske agresije na Ukrajino.
Kot so poudarili v Svetu EU, je cilj uredbe dokončna odprava energetske odvisnosti od Rusije ter dolgoročna krepitev odpornosti in avtonomije evropskega energetskega sistema. Trenutno predsedujoči svetu, ciprski minister za energijo, trgovino in industrijo Michael Damianos, je ob potrditvi uredbe dejal, da EU s tem zapira poglavje “škodljive odvisnosti” in krepi solidarnost med državami članicami.
Najprej kratkoročne, nato dolgoročne pogodbe
V skladu z dogovorom med Evropski parlament in Svetom EU bo uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na podlagi kratkoročnih pogodb, sklenjenih pred 17. junijem 2025, prepovedan od 25. aprila letos. Uvoz plina po plinovodih na podlagi tovrstnih pogodb bo prepovedan od 17. junija.
Za dolgoročne pogodbe je predviden daljši prehodni rok. Prepoved uvoza ruskega LNG na podlagi dolgoročnih pogodb bo začela veljati 1. januarja 2027, uvoz plina po plinovodih pa bo ukinjen 30. septembra 2027 oziroma najpozneje 1. novembra 2027, če bodo skladišča zemeljskega plina v EU do takrat ustrezno napolnjena.
Obstoječe pogodbe bo sicer mogoče prilagoditi, vendar le iz strogo omejenih operativnih razlogov in brez kakršnegakoli povečanja dobavljenih količin.
Nacionalni načrti in diverzifikacija dobav
Uredba nalaga državam članicam tudi dodatne obveznosti. Do 1. marca bodo morale pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina, s katerimi bodo pokazale, kako nameravajo zagotoviti stabilno oskrbo po dokončni prekinitvi uvoza iz Rusije.
EU je v zadnjih letih že bistveno preoblikovala svojo dobavno strukturo. Po podatkih, ki jih navaja strokovna energetska revija Naš stik, je EU lani skoraj 27 odstotkov porabe zemeljskega plina pokrila z uvozom iz ZDA. Količina ameriškega plina se je na letni ravni povečala za 61 odstotkov, v primerjavi z letom 2019 pa kar šestkrat.
Nova odvisnost, novo tveganje
Prav to pa po mnenju nekaterih raziskovalnih inštitucij predstavlja novo tveganje. Nizozemski inštitut Clingendael, norveški Inštitut za mednarodne zadeve (NUPI) in nemški Ekološki inštitut so v nedavnem skupnem poročilu opozorili, da bi lahko Evropa zamenjala eno odvisnost z drugo.
Če bo ruski plin zgolj nadomeščen z ameriškim LNG, se EU znova izpostavlja geopolitičnim in tržnim tveganjem, opozarjajo avtorji poročila. Po njihovem mnenju bo resnična energetska varnost dosežena šele z nadaljnjo diverzifikacijo dobav, večjo energetsko učinkovitostjo in pospešenim razvojem obnovljivih virov energije.
Preberite več:
Današnja odločitev Sveta EU tako pomeni pomemben politični in simbolni prelom, hkrati pa odpira novo fazo razprav o tem, kako zagotoviti stabilno, konkurenčno in dolgoročno vzdržno energetsko prihodnost Evrope.
