Presežek na tekočem računu plačilne bilance Evropske unije je v tretjem četrtletju lani padel na 57,3 milijarde evrov — 40 odstotkov manj kot v istem obdobju 2024, ko je znašal 96,1 milijarde evrov. Podatke je objavil Eurostat. Za upad je kriv predvsem rastoči primanjkljaj v trgovini s Kitajsko in vse večja odvisnost od ameriških digitalnih storitev.
Primanjkljaj EU v trgovini s Kitajsko je v tretjem četrtletju lani dosegel 58,3 milijarde evrov, kar je skoraj petino več kot leto prej, ko je znašal 49,5 milijarde evrov. Kitajski izvoz v EU ostaja visok — 138 milijard evrov v treh mesecih — medtem ko evropski izvoz na Kitajsko upada. Unija je v tretjem četrtletju na Kitajsko izvozila za 79,8 milijarde evrov blaga in storitev, leto prej pa še za 90,2 milijarde evrov. Evropski izvozniki so torej v enem letu izgubili več kot desetino kitajskega trga.
Carinska zaščita, ki jo je EU uvedla za kitajska električna vozila, doslej ni znatno spremenila trgovinskih tokov. Kitajska v Evropo še vedno izvaža predvsem elektroniko, industrijske stroje, tekstil in vse več električnih avtomobilov. V nasprotni smeri potujejo predvsem avtomobili, oprema, kemikalije in luksuzno blago.
Še hitreje raste primanjkljaj EU v storitveni menjavi z ZDA. V tretjem četrtletju lani je znašal 41,6 milijarde evrov, kar je 35 odstotkov več kot leto prej, ko je bil 30,8 milijarde evrov. Pri blagu EU z ZDA ohranja presežek 66,5 milijarde evrov, a ta ne odtehta vse večjega odliva za ameriške storitve.
V trgovini z Rusijo je EU zabeležila preobrat. Z Moskvo je leto prej imela uravnoteženo bilanco, v tretjem četrtletju lani pa presežek 4,2 milijarde evrov. Uvoz ruskih energentov se je zaradi sankcij zmanjšal za četrtino.
| TRGOVINSKA BILANCA EU PO PARTNERJIH (Q3 2025) | |||
|---|---|---|---|
| Partner | Q3 2024 | Q3 2025 | Sprememba |
| 🇬🇧 Velika Britanija | +69,2 mlrd € | +75,7 mlrd € | +9% |
| 🇺🇸 ZDA (skupaj) | +25,0 mlrd € | +9,2 mlrd € | -63% |
| 🇺🇸 ZDA (storitve) | -30,8 mlrd € | -41,6 mlrd € | -35% |
| 🇨🇳 Kitajska | -49,5 mlrd € | -58,3 mlrd € | -18% |
| 🇨🇭 Švica | +21,3 mlrd € | +4,6 mlrd € | -78% |
| 🇯🇵 Japonska | +5,4 mlrd € | +4,3 mlrd € | -20% |
| 🇮🇳 Indija | -0,7 mlrd € | -0,3 mlrd € | +57% |
| 🇷🇺 Rusija | +0,1 mlrd € | +4,2 mlrd € | +4.100% |
| Vir: Eurostat (13. januar 2026) Lider.si | |||
Kaj so te storitve? Predvsem računalništvo v oblaku, kjer prevladujejo Amazon Web Services, Microsoft Azure in Google Cloud. Tu so še licence za programsko opremo, plačila digitalnim platformam in finančne storitve. Evropska podjetja in vlade vse več denarja namenjajo ameriškim tehnološkim velikanom za digitalno infrastrukturo, ki je postala nujna za poslovanje. Nekakšna digitalna renta, ki jo Evropa plačuje za dostop do orodij, brez katerih moderna ekonomija ne more delovati.
EU je sicer sprejela zakon o digitalnih trgih, ki naj bi omejil prevlado ameriških platform. A evropski projekt za neodvisen oblak Gaia-X ostaja v povojih, primanjkljaj pa medtem raste.
Med državami članicami je presežek na tekočem računu najbolj upadel v Nemčiji. Največje evropsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju zabeležilo presežek 41 milijard evrov, kar je 15 milijard manj kot leto prej. Več kot četrtina presežka je izpuhtela — cena, ki jo plačuje nemška industrija v krizi.
Francija je prvič zabeležila primanjkljaj. V tretjem četrtletju 2024 je imela še presežek 1,7 milijarde evrov, leto pozneje pa primanjkljaj 4,8 milijarde evrov.
Slovenija ohranja stabilen položaj. Presežek na tekočem računu je v tretjem četrtletju znašal 0,9 milijarde evrov, podobno kot leto prej. Pri storitvah ima Slovenija presežek 1,2 milijarde evrov — odsev konkurenčnosti v turizmu, logistiki in informacijskih tehnologijah.
| TEKOČI RAČUN DRŽAV EU (Q3 2025) | |||
|---|---|---|---|
| Država | Q3 2024 | Q3 2025 | Sprememba |
| 🇩🇪 Nemčija | +56,2 mlrd € | +41,0 mlrd € | -27% |
| 🇳🇱 Nizozemska | +19,8 mlrd € | +19,7 mlrd € | -1% |
| 🇪🇸 Španija | +15,3 mlrd € | +15,4 mlrd € | +1% |
| 🇩🇰 Danska | +14,4 mlrd € | +14,8 mlrd € | +3% |
| 🇮🇹 Italija | +9,5 mlrd € | +14,4 mlrd € | +52% |
| 🇮🇪 Irska | +19,7 mlrd € | +13,9 mlrd € | -29% |
| 🇸🇪 Švedska | +7,7 mlrd € | +8,4 mlrd € | +9% |
| 🇫🇷 Francija | +1,7 mlrd € | -4,8 mlrd € | v deficit |
| 🇸🇮 Slovenija | +1,1 mlrd € | +0,9 mlrd € | -18% |
| 🇵🇱 Poljska | -3,1 mlrd € | -4,2 mlrd € | -35% |
| 🇷🇴 Romunija | -8,2 mlrd € | -8,3 mlrd € | -1% |
| Vir: Eurostat (13. januar 2026) Lider.si | |||
Največje presežke v EU so v tretjem četrtletju poleg Nemčije imele še Nizozemska z 19,7 milijarde evrov, Španija s 15,4 milijarde, Danska s 14,8 milijarde in Italija s 14,4 milijarde evrov. Italija je presežek v enem letu povečala za polovico. Največji primanjkljaj ima Romunija z 8,3 milijarde evrov.
Trend se bo verjetno nadaljeval. Trumpova administracija je napovedala nove carine na evropsko blago, EU pa kljub zaščitnim ukrepom ne uspe zmanjšati odvisnosti od kitajskega uvoza in ameriških digitalnih storitev.
Trend se verjetno ne bo obrnil kmalu. Trumpova administracija je napovedala nove carine na evropsko blago, kar bi trgovinsko vrzel lahko še poglobilo.













