EU je lani iz Kitajske uvozila za 360 milijard evrov več blaga, kot ga je tja izvozila

EU je v Kitajsko izvozila za 199,6 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 559,4 milijarde. Trgovinski primanjkljaj je znašal 359,8 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2024 so se izvozi zmanjšali za 6,5 odstotka, uvozi pa so se povečali za 6,4 odstotka. Neravnovesje se je torej v enem letu poglobilo iz obeh smeri hkrati, kažejo podatki Eurostata, ki je danes objavil podatke o blagovni menjavi med EU in Kitajsko za lansko leto..

Primerjava z letom 2015 pokaže, kako se je razmerje spremenilo v desetletju. Izvoz EU v Kitajsko je od takrat zrasel za 37,1 odstotka, s 145,6 na 199,6 milijarde evrov. Uvoz iz Kitajske pa je v istem obdobju zrasel za 89,0 odstotka, s 295,9 na 559,4 milijarde evrov. Uvoz je torej rastel več kot dvakrat hitreje od izvoza, kar pojasni, zakaj je primanjkljaj danes takšen, kakršen je.

Kaj EU prodaja Kitajski in kaj kupuje od nje

Struktura menjave je zgovorna. Pet najpomembnejših izvoznih skupin je lani predstavljalo 59,8 odstotka vsega izvoza v Kitajsko. Na vrhu so stroji, mehanske naprave in deli s 45,3 milijarde evrov oziroma 22,7 odstotka. Sledijo električni stroji in oprema z 29,0 milijardami, vozila z 16,4 milijardami, optični in medicinski instrumenti s 15,1 milijarde in farmacevtski izdelki s 13,6 milijarde evrov.

Na uvozni strani slika izgleda drugače. Pet najpomembnejših uvoznih skupin je predstavljalo 63,8 odstotka vsega uvoza. Električni stroji in oprema vodijo s 164,9 milijardami evrov oziroma 29,5 odstotka vsega uvoza. Sledijo splošni stroji s 106,5 milijardami, organske kemikalije s 34,1 milijarde, vozila z 29,9 milijardami in pohištvo ter posteljnina z 21,3 milijarde evrov.

Trk v isti kategoriji

Najbolj zgovorni so podatki pri vozilih. EU v Kitajsko izvozi za 16,4 milijarde evrov vozil, iz Kitajske pa jih uvozi za 29,9 milijarde. Ta kategorija je v petih letih postala bojišče, kjer je EU izgubila pozicijo. Prav uvoz kitajskih električnih vozil je tista točka, ki je EU lani pripeljala do uvedbe dodatnih carin, Peking pa je odgovoril s preiskavami evropskega uvoza.

Podobno velja za električno strojno opremo, kjer EU uvozi štirikrat več kot izvozi: 164,9 milijarde evrov uvoza nasproti 29,0 milijarde evrov izvoza.

Primanjkljaj 359,8 milijarde evrov je po absolutni vrednosti največji dvostranski trgovinski primanjkljaj EU s katerokoli posamezno državo. Za primerjavo, v četrtem četrtletju 2025 je EU z Združenim kraljestvom beležila presežek 63,3 milijarde evrov, z ZDA pa je zdrsnila v primanjkljaj 14,6 milijarde evrov.

Razprava o tem, ali je ta primanjkljaj strukturna slabost ali odraz konkurenčnih prednosti kitajske industrije, v Bruslju teče že vrsto let. Uvajanje carin na kitajska električna vozila je en odgovor na ta vprašanja, toda pri skupnem primanjkljaju skoraj 360 milijard evrov je obseg ukrepanja do sedaj skromen.