Evropska unija je v zadnjem četrtletju lanskega leta beležila presežek tekočega računa plačilne bilance v višini 86,7 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP. Številka je višja kot v tretjem četrtletju, ko je presežek znašal 65,4 milijarde, a bistveno nižja kot v zadnjem četrtletju leta 2024, ko je dosegla 98,2 milijarde evrov.
Znotraj tekočega računa se je zgodil opazen premik, kažejo podatki Eurostata. Presežek pri blagovni menjavi se je v primerjavi s tretjim četrtletjem znižal s 95,3 na 89,1 milijarde evrov. Izpad je nadomestila menjava storitev, ki je skokovito izboljšala saldo z 20,5 na 44,2 milijarde evrov. Brez tega skoka bi skupni presežek tekočega računa EU v četrtem četrtletju padel, ne pa zrasel.
Evropsko gospodarstvo v zadnjem delu leta vse bolj sloni na storitveni komponenti zunanje menjave, medtem ko blagovni izvoz izgublja zagon.
Z ZDA v minusu, z Rusijo spet v plusu
Pri pogledu na glavne trgovinske partnerje izstopata dve spremembi. EU je z ZDA prvič po daljšem času zabeležila primanjkljaj v višini 14,6 milijarde evrov, medtem ko je leto prej beležila presežek 20,3 milijarde. Upad je posledica kombinacije nižjega blagovnega izvoza v ZDA in vse večjega uvoza digitalnih in storitvenih komponent iz ameriških platform.
Z Rusijo je EU presežek znašal 3,1 milijarde evrov, leto prej pa je bil tam zabeležen primanjkljaj 0,8 milijarde. To je subtilen, a zgovoren kazalnik: tok energetskega uvoza iz Rusije se je v preteklih letih zmanjšal, EU pa v Rusijo še vedno izvaža blago in storitve, ki niso pod sankcijami.
Največji presežek EU beleži z Združenim kraljestvom: 63,3 milijarde evrov, kar je bistveno več kot leto prej, ko je znašal 55,3 milijarde. Primanjkljaj z Kitajsko se je poglobil na 54,2 milijarde evrov.
Slovenija s skromnim, a pozitivnim predznakom
Med državami članicami je Slovenija v četrtem četrtletju 2025 beležila presežek tekočega računa 0,2 milijarde evrov. To je bistveno manj kot v tretjem četrtletju, ko je znašal 0,9 milijarde, a ostaja v pozitivnem območju. Izmed sosednjih držav je Avstrija beležila 2,7 milijarde evrov presežka, Hrvaška pa primanjkljaj 2,2 milijarde.
Pri storitvah Slovenija vztrajno beleži pozitivni saldo, ki je v četrtem četrtletju 2025 znašal milijardo evrov. To je skladno s trendi preteklih četrtletij in kaže na stabilen prispevek turizma in poslovnih storitev k zunanji poziciji države.
Največji presežki, največji primanjkljaji
Na ravni EU po višini presežka izstopajo Nemčija s 51,3 milijarde, Nizozemska s 34,5 milijarde in Francija z 21,8 milijarde evrov. Francija je po dolgih četrtletjih negativnih ali minimalno pozitivnih saldov beležila izjemno okrevanje.
Na drugi strani se Romunija s primanjkljajem 8,3 milijarde in Grčija s 7,0 milijarde evrov vztrajno uvrščata med države z največjimi zunanjetrgovinskimi neravnovesji znotraj EU.
Pri finančnem računu je EU v četrtem četrtletju 2025 postala neto izvoznica neposrednih tujih naložb s 52,6 milijarde evrov. To pomeni, da so evropska podjetja v tujino vložila bistveno več, kot je tujina vložila v EU. Portfeljske naložbe so beležile neto odliv, kar je tipično za četrto četrtletje, ko institucionalni vlagatelji prerazporejajo.
