Evropska unija je v prvih šestih mesecih letošnjega leta iz Rusije uvozila utekočinjeni zemeljski plin v vrednosti približno 4,48 milijarde evrov. To je občutno več kot v istem obdobju lani, ko je vrednost uvoza znašala okoli 3,47 milijarde evrov, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Skupno je EU v prvem polletju uvozila utekočinjeni zemeljski plin v vrednosti skoraj 27 milijard evrov. Največji dobavitelj ostajajo ZDA, od koder je prišlo za približno 13,7 milijarde evrov plina, kar predstavlja skoraj 45 odstotkov celotnega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v Unijo, po podatkih Evropske komisije.
Medtem ko je EU v preteklosti uvedla sankcije za uvoz nekaterih fosilnih goriv iz Rusije, kot sta nafta in premog, za plin teh omejitev še ni uvedla. Razlog za to je predvsem močna odvisnost energetskega sistema Unije od ruskega plina. Poleg uvoza utekočinjenega zemeljskega plina prek ladijskih tovorov, plin iz Rusije še vedno prihaja tudi preko plinovoda Turški tok, ki povezuje Rusijo z državami juga EU.
Energetska odvisnost in geopolitični izzivi
Povečan uvoz ruskega plina kljub napetim odnosom med EU in Rusijo odpira vprašanja o energetski varnosti in prihodnjih usmeritvah Unije na področju energentov. Zato si Evropska komisija in države članice prizadevajo za diverzifikacijo virov energije ter povečanje deleža obnovljivih virov, s ciljem zmanjšanja odvisnosti od Rusije.
Preberite več:
Vzporedno z avtentičnim vlaganjem v trajnostno energijo ostajajo plinovodi, kot je Turški tok, ključni za zagotavljanje stabilnih zalog plina v Uniji, predvsem v zimskih mesecih. Vendar je ta odvisnost tudi izhodišče za politične in gospodarske izzive, ki bodo vplivali na energetsko politiko EU v prihodnje.
