Evropska komisija je predstavila Dogovor o čisti industriji (CID – Clean Industrial Deal), s katerim želi podpreti podjetja v mednarodni tekmi za razvoj čiste tehnologije. Začetna naložba bi znašala 100 milijard evrov.
Po načrtu Komisije bi Evropska unija (EU) postala globalno središče razvoja zelene tehnologije. Drugače povedano, cilj je postaviti razogljičenje kot ključen dejavnik pri reindustrializaciji EU ter zagotoviti, da evropska podjetja v nizkoogljičnem gospodarstvu ostanejo konkurenčna kitajskim in ameriškim podjetjem.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je priznala, da je povpraševanje po izdelkih čiste industrije padlo in da so se nekatere naložbe preusmerile v druge regije.
“Vemo, da evropskim podjetjem še vedno stojijo na poti številne ovire, od visokih cen energije do prevelikega regulativnega bremena. Dogovor o čisti industriji naj bi odstranil te ovire in omogočil poslovno uspešnost Evrope,” je poudarila.
Načrt vključuje štiri ključne korake znižanje stroškov energije, spodbujanje povpraševanja po izdelkih čiste industrije, financiranje prehoda ter krožno gospodarstvo in dostop do ključnih surovin.
Neil Makaroff, direktor bruseljskega možganskega trusta Strategic Perspectives, meni, da načrt zaznamuje spremembo v evropski industrijski politiki, saj prvič daje prednost evropskim zelenim tehnologijam, zlasti pri javnih naročilih.
“Prav tako bomo prvič vlagali v vrednostne verige na evropski ravni, predvsem tam, kjer so vrzeli. Nimamo na primer kapacitet za predelavo litija, te pa potrebujemo za proizvodnjo baterij,” je povedal za Euronews.
Prvi korak je mobilizacija 100 milijard evrov.
Finančni načrt predvideva okrepitev Evropskega inovacijskega sklada in ustanovitev Banke za industrijsko razogljičenje. Program InvestEU, ki podpira dolgoročno financiranje evropskih podjetij, naj bi zagotovil dodatnih 50 milijard evrov iz zasebnih in javnih naložb.
Poleg tega bo Evropska investicijska banka uvedla nove finančne instrumente za podporo Dogovora o čisti industriji.
Evropska komisija želi evropskim podjetjem zagotoviti tudi večjo predvidljivost, zato je eden od ciljev znižanje stroškov energije, začenši z energetsko intenzivnimi industrijami, kot sta jeklarska in cementna, pa tudi znižanje stroškov za gospodinjstva.
Združenje Cleantech for Europe, ki zaobjema približno dvajset evropskih zelenih podjetij, meni, da je predlog Komisije korak v pravo smer.
“Mislim, da ta načrt vnaša znatno mero pragmatizma v prejšnji Evropski zeleni dogovor, saj jasno poudarja, da ga bodo morala uresničiti zasebna podjetja in s tem preoblikovati naše gospodarstvo,” je dejal direktor združenja Victor Van Hoorn.
Bruselj želi zagotoviti tudi dostop do ključnih surovin, zato predlaga skupno nabavo v okviru EU ali možnost skupnega naročanja zainteresiranih podjetij.
Poudarja tudi potrebo po diverzifikaciji dobavnih poti in opiranju na zanesljive mednarodne partnerje. Evropska komisija je jasno povedala, da ne bo oklevala pri uporabi trgovinskih instrumentov za zaščito evropskih podjetij pred nepošteno konkurenco.
Preberite več:
Evropska komisija je znova izpostavila cilj doseči ogljično nevtralnost do leta 2050 in zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Dolgoročni cilj je zmanjšanje emisij za skupno 90 odstotkov do leta 2040.
Po ocenah Bruslja naj bi prehod na obnovljivo energijo do leta 2030 ustvaril več kot 3,5 milijona delovnih mest.
