Evropska unija (EU) še ni pripravljena uporabiti skupnih evroobveznic za financiranje krepitve obrambnih zmogljivosti, je dejal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.
“Evroobveznice bi pomenile, da ima EU preprosto večji dolg, ki bi ga morale nato odplačevati vse države članice, že zdaj pa imamo težave z odplačevanjem obstoječega dolga,” je dejal nekdanji litovski premier.
Namesto tega meni, da bi bilo treba uporabiti možnosti, ki so predlagane v načrtu Evropske komisije iz tega meseca.
“Priprave na razprave o naslednjem večletnem finančnem okviru kažejo, da bomo morali, če ne najdemo druge rešitve, znatni del proračuna porabiti za odplačilo pandemičnega dolga,” je Kubilius izjavil v intervjuju za Euronews.
Proračun EU znaša približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) bloka oziroma približno 1,2 bilijona evrov. Odplačevanje pandemičnega dolga bo stalo med 25 in 30 milijard evrov letno, kar predstavlja do 20 odstotkov sredstev, ki je EU vsako leto na voljo.
“Kateri koli instrument uporabimo, bodisi posojila bodisi obveznice, na koncu mora nekdo vedno plačati, zato ne bi smeli posegati po obveznicah, preden nimamo odgovora na vprašanje, kako bomo vrnili denar iz skladov za okrevanje po pandemiji,” meni Kubilius.
V naslednjih štirih letih bodo po idealističnem scenariju države članice začele porabljati 3,5 odstotka BDP za obrambo, kar skupaj znaša okoli 2,4 bilijona evrov. Kubilius pravi, da je zdaj vprašanje, ali bo to pokrilo vse potrebe ali pa bodo potrebna dodatna sredstva, kar bi morali razjasniti do konca junija.
Evropska komisija je v začetku tega meseca predstavila načrt za mobilizacijo 800 milijard evrov za obrambo v naslednjih štirih letih.
Smernice državam omogočajo, da povečajo izdatke na 3,5 odstotka BDP, kar bi skupaj prineslo 650 milijard evrov.
Preostala sredstva bi prišla iz novega finančnega instrumenta SAFE, ki Evropski komisiji omogoča zadolževanje na kapitalskih trgih za posojila državam članicam.
Za ta instrument Bruselj zagovarja nakup evropskih obrambnih proizvodov, pri čemer bi se vsaj 65 odstotkov vrednosti nanašalo na nakupe znotraj EU ali Evropskega gospodarskega prostora. Države, ki podpišejo varnostno-obrambni sporazum z EU, bi lahko zaprosile za vključitev v teh 65 odstotkov.
Za 650 milijard evrov iz načrta za oboroževanje Evrope bi lahko države članice same izbirale, iz katerih držav bodo kupile orožje.
Ena izmed nalog, ki čakajo države članice, je določitev, kaj vse spada pod obrambne izdatke.
V zadnjih tednih države, kot sta Italija in Španija, zagovarjajo, da bi bilo treba trenutno ozko definicijo razširiti na stroške za boj proti terorizmu, podnebnim spremembam in druge varnostne naložbe.
Španski premier Pedro Sanchez je dejal, da so grožnje za južno Evropo nekoliko drugačne kot za vzhodno Evropo. Zaradi tega se mora denimo Španija osredotočiti na kibernetsko varnost, protiteroristične dejavnosti, varnost v Sredozemlju, satelitske komunikacije, kvantno računalništvo, umetno inteligenco in implikacije vsega tega za nacionalno varnost.
Preberite več:
Kubilius se strinja, da so dodatni izdatki za ta vprašanja potrebni, vendar bi morali biti ločeni od obrambnih izdatkov.
“Boriti se moramo proti podnebnim spremembam in podpirati socialno zaščito, vse to je zelo pomembno. Ampak vsako nalogo je treba obravnavati posebej. Obramba je obramba. Da bi preprečili možnost agresije, moramo proizvajati pravo orožje, vendar tega ne bi smeli obravnavati kot tekmovanje z drugimi prioritetami,” je izjavil.
