Evropska unija je v četrtem četrtletju 2025 ustvarila 28,4 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi z državami zunaj EU. Pozitivni saldo se nadaljuje od tretjega četrtletja 2023, ko se je trgovinska bilanca ob umiritvi energetskih cen obrnila iz primanjkljaja v presežek.
Največji pozitivni saldo je bil dosežen v kemikalijah in sorodnih proizvodih, in sicer 49,3 milijarde evrov. Stroji in vozila so prispevali 42,3 milijarde evrov, hrana, pijače in tobak 10,8 milijarde evrov, ostalo blago 7,1 milijarde evrov. Evropska industrija visoke dodane vrednosti tako ohranja konkurenčnost na globalnih trgih.
Največja strukturna šibkost ostaja energija. Primanjkljaj pri energentih je znašal 62,7 milijarde evrov. Negativni saldo je bil zabeležen tudi pri drugih predelanih izdelkih v višini 11 milijard evrov ter pri surovinah, kjer je primanjkljaj dosegel 7,5 milijarde evrov. Energetska odvisnost še naprej bremeni trgovinsko bilanco.
Ob tem skupna dinamika ni spodbudna. Uvoz se je v primerjavi s tretjim četrtletjem zmanjšal za 1,4 odstotka, izvoz za 0,8 odstotka. Gre že za tretje zaporedno četrtletje padanja obeh tokov. Presežek tako ni rezultat rasti izvoza, temveč kombinacije močne industrijske strukture in znižanega uvoza.
Struktura trgovinskega salda EU v Q4 2025
| Kategorija | Saldo |
| Kemikalije | +49,3 mrd € |
| Stroji in vozila | +42,3 mrd € |
| Hrana, pijače, tobak | +10,8 mrd € |
| Ostalo blago | +7,1 mrd € |
| Energija | –62,7 mrd € |
| Drugi predelani izdelki | –11,0 mrd € |
| Surovine | –7,5 mrd € |
| Skupaj | +28,4 mrd € |
Ohlajanje svetovne trgovine je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo, ki je tesno vpeto v evropske dobavne verige, zlasti v avtomobilski, kovinsko-predelovalni in kemijski industriji. Če se trend padanja izvoza nadaljuje, se bo pritisk na proizvodnjo in investicije v industriji stopnjeval.
Evropska unija ostaja neto izvoznica, vendar trenutni presežek odraža predvsem strukturno prednost določenih sektorjev in ni širši signal gospodarske ekspanzije.
