Evropska komisija je pred vikendom sprožila postopek proti Italiji, Estoniji in Madžarski zaradi kršitve direktive o energetski učinkovitosti stavb. Rim ni prenehal s finančnimi spodbudami za vgradnjo plinskih kotlov, kot je zahtevala zakonodaja EU.
Po direktivi o zelenih stavbah so morale države članice do 1. januarja letos odpraviti vse javne subvencije za namestitev grelnih sistemov na fosilna goriva. Italija te obveznosti ni izpolnila in ni podala pojasnil za zamudo.
Komisija ocenjuje, da je stavbni sektor odgovoren za več kot tri četrtine porabe energije v evropskih gospodinjstvih za ogrevanje in pripravo tople vode. Skoraj dve tretjini te porabe temeljita na fosilnih gorivih, predvsem zemeljskem plinu.
Rok za odgovor
Italija ima dva meseca za odgovor na pomanjkljivosti. Če odgovor ne bo zadovoljiv, lahko Bruselj izda obrazloženo mnenje in nadaljuje postopek.
Zakon o proračunu za leto 2025 je izključil kotle na fosilna goriva s seznama davčnih olajšav, a ohranja izjeme za hibridne sisteme in nekatere projekte.
Cilj dekarbonizacije
Direktiva je del strategije EU za popolno dekarbonizacijo stavbnega fonda do leta 2050. Člen o prepovedi subvencij je prednostna naloga, saj naj bi preprečil javno financiranje tehnologij, ki niso skladne s podnebnimi cilji.
Stavbni sektor je v EU odgovoren za približno 36 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, povezanih z energijo, in za več kot 30 odstotkov končne porabe energije.
Estonia in Madžarska se soočajo z enakimi težavami pri uvajanju direktive. Rok za popolni prenos direktive je 29. maj 2026, vendar je moral del o odpravi spodbud začeti veljati že letos.
