Gospodarstvo Evropske unije je leta 2023 porabilo 56,1 milijona teradžulov energije, kar je 4,1 odstotka manj kot leto prej. Na prvi pogled gre za napredek na poti energetske učinkovitosti. Toda struktura porabe razkriva bolj kompleksno sliko.
Podatki Eurostata kažejo, da so podjetja in javni sektor porabili 72,3 odstotka vse energije, gospodinjstva pa 27,7 odstotka. Največji porabnik ostaja predelovalna industrija, ki je odgovorna za četrtino celotne porabe.
Industrija še vedno ključni porabnik
| Sektor | Delež porabe | Sprememba 2023 |
| Predelovalna industrija | 25,5 % | −5,5 % |
| Elektrika, plin, para | 17,9 % | −8,7 % |
| Transport in skladiščenje | 12,3 % | +8,1 % |
| Skupaj EU | 100 % | −4,1 % |
Največji padec porabe je bil v energetskem sektorju, kjer se je poraba zmanjšala za 8,7 odstotka. Tudi predelovalne dejavnosti so porabile 5,5 odstotka manj energije. Po drugi strani je transport in skladiščenje porabil 8,1 odstotka več energije kot leto prej.
To odpira vprašanje, ali gre za tehnološki napredek in boljšo učinkovitost ali pa za upad industrijske aktivnosti v obdobju energetske krize in ohlajanja gospodarstva.
Energetska intenzivnost in konkurenčnost
Energetska intenzivnost, ki meri porabo energije na enoto ustvarjene dodane vrednosti, se je v zadnjem desetletju v EU razvijala neenakomerno. Estonija, Irska in Nizozemska so zabeležile več kot 37-odstotni padec energetske intenzivnosti med letoma 2014 in 2023. Malta in Litva sta med redkimi državami, kjer se je energetska intenzivnost povečala.
Če se poraba zmanjšuje zaradi večje učinkovitosti, to pomeni tehnološki napredek. Če pa je posledica nižje proizvodnje, gre za signal ohlajanja, zato je za industrijo ključno vprašanje konkurenčnosti.
Preberite več:
Ker predelovalna industrija še vedno predstavlja več kot četrtino porabe energije v EU, ostaja energetska politika neposredno povezana z industrijsko strategijo. Vprašanje za prihodnja leta bo, ali bo EU uspela zmanjševati porabo energije ob hkratni rasti proizvodnje.
