Slovenija se je v zadnjem času znašla v ugodni družbi držav Evropske unije, ki najbolje pobirajo davek na dodano vrednost (DDV). To ni le statistični podatek, ampak odraz dela finančnih organov, digitalizacije poslovanja in učinkovitega nadzora, ki skupaj zmanjšujejo luknje v proračunu, ki nastanejo zaradi neplačevanja, goljufij ali nepravilnosti pri obračunu davka.
Najnovejši podatki Evropske komisije kažejo, da je država v letu 2023 dosegla izjemno nizko DDV vrzel, kar pomeni, da Furs pobere, v primerjavi z evropskim povprečjem, skoraj vse, kar bi moral.
Čeprav včasih slišimo, da so davčne teme dolgočasne ali oddaljene od vsakdanjih skrbi, ima to področje velik vpliv na vsako gospodinjstvo in podjetje. DDV je eden izmed glavnih virov državnega proračuna; denar iz tega naslova financira šole, bolnišnice, ceste in storitve, ki jih uporabljamo vsi. Zato je zmanjševanje razlike med tem, kar bi država morala pobrati, in tem, kar dejansko pobere, pomembno tudi za vsakega posameznika.
Kako se uvrščamo v EU in kaj pomeni DDV vrzel?
Slovenija je po podatkih Evropske komisije v letu 2023 dosegla DDV vrzel v višini 4,9 odstotka, kar je precej pod povprečjem EU, ki znaša okoli 9,5 odstotka. To pomeni, da država pobere skoraj 95 odstotkov vsega DDV, ki bi ga morala pobrati, če bi bili vsi zavezanci popolnoma skladni z zakonom.
Čeprav se to morda sliši kot majhna razlika, ni vsaka država v EU tako uspešna. Slovenija se znižanju vrzeli uvršča med najboljših pet članic EU, takoj za Avstrijo, Finsko, Ciprom in Portugalsko in pred večjimi gospodarstvi, kot sta Nemčija in Francija.
Pri DDV vrzeli gre za ocenjeno razliko med teoretično vsoto DDV, ki bi nastala ob popolnem plačevanju in obračunavanju davka, ter dejanskim zneskom, ki ga poberejo državni organi. Razlogi za to razliko so različni: od utaj davka, zamud pri plačilu, napačnih obračunov do konkurence s sivimi transakcijami. Manjša ko je vrzel, bolj učinkovita je davčna uprava pri zbiranju tega davka.
Furs utrjuje pobiranje DDV in nadzor nad podjetji
Na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) ugotavljajo, da je k takšnemu rezultatu pripomogla celovita strategija, ki združuje preventivne ukrepe, obsežne kontrole in digitalne rešitve. Lani so okrepili nadzor predvsem tam, kjer je tveganje za napačno obračunavanje DDV največje. Med drugim so izvedli niz inšpekcijskih nadzorov, ki so razkrili dodatne davčne obveznosti v skupni vrednosti 57,5 milijona evrov, kar predstavlja kar 37,5 odstotka več kot leto prej.
Omenjeni nadzor vključuje tako preverjanje izdajanja računov kot bolj sistematične preglede podjetij, ki poslujejo na področjih, kjer je tveganje utaj višje. Furs je lani izvedel 455 inšpekcijskih pregledov DDV, samo pri sistemskih tveganjih opravili pa so okoli 80 posebnih nadzorov, ki so razkrili 45,2 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.
Poleg samih kontrol pa je velik del uspeha tudi v zgodnejši fazi: Furs je okrepil preventivni nadzor že pri postopkih izdaje in odvzema identifikacijskih številk za DDV, kar preprečuje vstop tistim, ki bi se v sistem radi vključili z namenom goljufanja. Opravili so tudi oglede na terenu ter sodelovali s podjetji in davčnimi zavezanci pri izobraževanju in ozaveščanju o obveznostih, kar dolgoročno zmanjšuje možnost nepravilnosti.
Kazni za tiste, ki zakona ne spoštujejo, niso ostale le na papirju – v letu 2024 so izrekli globe v skupni višini 13,5 milijona evrov zaradi kršitev Zakona o davku na dodano vrednost, kar je še dodatno prispevalo k zmanjševanju DDV vrzeli.
Zakaj je to pomembno za gospodinjstva in podjetja?
Manjša DDV vrzel pomeni, da država pobere več denarja, ki ga lahko uporabi za javne storitve in investicije. To je tudi znak, da sistema ne ogroža veliko izogibanje davkom ali utaje, kar na dolgi rok državo postavlja v boljšo fiskalno izhodišče. Za podjetja to pomeni bolj enakopraven poslovni prostor, kjer tisti, ki poslujejo po pravilih, niso diskriminirani s strani tistih, ki se jim izmikajo.
Poleg tega evropska zakonodaja prihaja z novimi digitalnimi orodji, kot je paket VAT in the Digital Age (ViDA), ki spodbuja digitalizacijo obračunavanja in poročanja DDV. To bi lahko dodatno zmanjšalo nepravilnosti in izboljšalo pobiranje davkov po vsej EU, tudi v Sloveniji.
Preberite več:
Obetajo se namreč bolj odprti in pregledni sistemi, kjer davčne uprave dobijo podatke v realnem času, kar olajša odkrivanje nepravilnosti in poveča skladnost davčnih obveznosti. To je ključno v digitalnem gospodarstvu, kjer se z izmenjavo informacij ustvarja večja preglednost in manjša možnost utaje.
