Evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen je v torek v Strasbourgu predstavil prvi evropski načrt za dostopna stanovanja. “Stanovanjska kriza je resnična,” je dejal. “Države članice morajo stanovanjsko dostopnost vzeti resno, sicer bodo vpliv prevzeli skrajni populisti.” Po študiji socialno-demokratske frakcije v Evropskem parlamentu (S&D) se 62 odstotkov anketirancev boji, da si nikoli ne bodo mogli privoščiti primernega doma.
Načrt predvideva revizijo pravil o državnih pomočeh, ki bo vladam omogočila podporo širšemu krogu državljanov, ne le tistim z najnižjimi dohodki. Lokalne skupnosti bodo lahko omejile kratkoročne najeme prek platform Airbnb in Booking.com, ki po Jørgensenovih besedah ponekod predstavljajo do 20 odstotkov stanovanjskega fonda.
Koalicija županov 16 evropskih mest, med njimi Barcelone, Pariza, Rima in Varšave, poziva k vzpostavitvi sklada v višini 300 milijard evrov letno. Cilj je zgraditi eno novo stanovanje in prenoviti pet stanovanj na 100 prebivalcev v petih letih. Evropska investicijska banka (EIB) je napovedala naložbe v višini 10 milijard evrov v dveh letih, od tega 4,3 milijarde evrov za stanovanjsko gradnjo in prenovo leta 2025.
Slovenija ima le 410 stanovanj na 1000 prebivalcev, pod povprečjem EU in OECD. Cene stanovanj so se med letoma 2015 in 2024 skoraj podvojile, v Ljubljani so v drugem četrtletju 2025 dosegle rekordnih 4.448 evrov za kvadratni meter, navaja analitska družba Arvio. Na nacionalni ravni povprečna cena znaša 3.266 evrov za kvadratni meter, 13 odstotkov več kot pred letom dni.
Minister za solidarnost Simon Maljevac je napovedal gradnjo 5.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2026. V Sloveniji je trenutno približno 23.000 javnih najemnih stanovanj, njihovo število pa zaradi skromnih javnih naložb v zadnjih letih stagnira. Vlada je marca 2025 sprejela nov zakon o gostinstvu z omejitvami kratkoročnih najemov.
Stanovanjska kriza je pereča tudi v Nemčiji, kjer stroški stanovanja v povprečju predstavljajo 24,5 odstotka dohodka gospodinjstev. Po podatkih nemškega gospodarskega inštituta IW v državi primanjkuje približno 800.000 stanovanj, gradnja pa ne sledi povpraševanju. V Avstriji ta delež znaša 18,3 odstotka, v Grčiji pa kar 35,5 odstotka – najvišji v EU.
Na Hrvaškem so se cene stanovanj v zadnjem desetletju več kot podvojile, zlasti v Zagrebu in ob obali. Mladi tam zapuščajo dom staršev v povprečju šele pri 31,8 leta, medtem ko na Finskem že pri 21,4 leta, kaže statistika Eurostata. Povprečje EU je 26,3 leta.
Med letoma 2015 in 2024 so se cene nepremičnin v EU v povprečju zvišale za 53 odstotkov, navaja Eurostat. Največji skok so zabeležile Madžarska (+209,5 odstotka), Litva (+135 odstotkov) in Portugalska (+124,4 odstotka).
En odgovor
Župani hočejo 300 milijard letno, EIB ponuja 10 milijard v dveh letih. Med željo in realnostjo je prepad. 4.448 evrov za kvadratni meter v Ljubljani, cene podvojene v desetih letih, 23.000 javnih najemnih stanovanj za celo državo – in minister obljublja 5.000 novih do 2026. To je kaplja v morje. Komisar pravilno opozarja: če tega ne rešimo, bodo populisti. Ampak Bruselj lahko samo svetuje in spreminja pravila o državnih pomočeh. Graditi moramo sami. In tega že trideset let ne znamo. Finci se odselijo pri 21, naši pri 32. To ni kulturna razlika – to je stanovanjska politika, ki je ni.