Finančni ministri držav članic EU so se v Bruslju na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) posvetili poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2026, enemu ključnih dokumentov evropskega gospodarskega nadzora.
Gre za poročilo, ki vsako leto odpre cikel postopka makroekonomskih neravnovesij in nakaže, katere države bi lahko v prihodnje predstavljale tveganje za stabilnost EU kot celote. Slovenijo je na zasedanju zastopal minister za finance Klemen Boštjančič, razprava pa je potekala v razmerah zmerne, a še vedno krhke gospodarske rasti.
Evropska komisija je namreč v poročilu izpostavila, da je bila rast v EU v letu 2025 stabilna, podprta z močnim trgom dela, umirjanjem inflacije in relativno ugodnimi pogoji financiranja. Hkrati pa globalno okolje ostaja zahtevno zaradi geopolitičnih napetosti, strukturnih sprememb in nepredvidljivih zunanjih šokov.
Mehanizem opozarjanja
Poročilo o mehanizmu opozarjanja je del širšega okvira Evropska komisija v okviru Evropskega semestra. Njegov namen ni sankcioniranje, temveč zgodnje zaznavanje tveganj, od previsokega javnega dolga in čezmernih primanjkljajev do neravnovesij na nepremičninskih trgih, v konkurenčnosti ali zunanji menjavi.
Za leto 2026 je komisija na podlagi kazalnikov zaznala neravnovesja v nekaterih državah članicah, vendar Slovenija ni uvrščena med države z makroekonomskimi neravnovesji. To pomeni, da v primerjalnem evropskem okviru trenutno ne predstavlja sistemskega tveganja, kar je pomemben signal tako za finančne trge kot za oblikovalce politik doma.
Finska pod pritiskom, Slovenija za zdaj brez postopkov
Na zasedanju so ministri razpravljali tudi o začetku novega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Finsko. Gre za klasičen instrument fiskalnega nadzora, ki se sproži, ko država preseže dovoljene meje javnofinančnega primanjkljaja. Razprava je bila usmerjena v ukrepe, ki bi jih morala Finska sprejeti za stabilizacijo javnih financ.
Za Slovenijo je pomembno predvsem dejstvo, da se v tem trenutku ne sooča ne s postopkom zaradi čezmernega primanjkljaja ne z opozorili v okviru makroekonomskih neravnovesij. To pa ne pomeni, da so tveganja odpravljena, temveč zgolj, da so trenutno pod nadzorom.
Novo predsedovanje, stari izzivi
Z začetkom leta je predsedovanje Svetu EU prevzel Ciper, ki je finančnim ministrom predstavil svoje prioritete na področju ekonomskih in finančnih zadev. Med stalnimi točkami razprav ostajajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost, posledice vojne v Ukrajini ter širši fiskalni in gospodarski učinki varnostnih kriz.
Dan pred zasedanjem ECOFIN se je sestala tudi Evroskupina, kjer so se ministri držav z evrom seznanili z najnovejšimi informacijami o uvedbi evra v Bolgariji. Razprave so potekale tudi o ameriških napovedih dodatnih carin proti EU, pri čemer so se ministri strinjali, da mora Unija v takšnih razmerah nastopati enotno.
Preberite več:
Dejstvo, da Slovenija v poročilu za leto 2026 ni prepoznana kot država z neravnovesji, je vsekakor pozitivno. A izkušnje zadnjih let kažejo, da se razmere lahko hitro spremenijo.
