Evropska unija bo v torek predstavila načrt za postopno prekinitev preostalih plinskih povezav z Rusijo, a bo brez uvedbe uradnih sankcij evropskim kupcem težko razdreti pogodbe s pomočjo pravnih mehanizmov, kot je višja sila (“force majeure”).
Nova strategija prihaja v času, ko Združene države Amerike pritiskajo na Rusijo, naj doseže mirovni sporazum z Ukrajino. Če bi do dogovora prišlo, bi ta znova odprl vrata ruski energetiki in potencialno privedel do omilitve sankcij, poroča Reuters.
Trenutno približno 19 odstotkov plina, ki se uporablja v Evropi, še vedno prihaja iz Rusije, in sicer preko plinovoda Turški tok (TurkStream) in dobav utekočinjenega zemeljskega plina (LPG). EU ima neobvezujoč cilj, da do leta 2027 popolnoma ustavi uvoz fosilnih goriv iz Rusije.
Evropska komisija preučuje pravne možnosti, ki bi evropskim podjetjem omogočile sklicevanje na višjo silo za razdrtje pogodb z ruskimi dobavitelji brez plačila pogodbene kazni, pa tudi ukrepe, ki bi prepovedali sklepanje novih pogodb za nakup ruskega plina, je prejšnji mesec povedal visoki uradnik EU.
Pravniki in analitiki pa menijo, da sklicevanje na višjo silo verjetno ne bo uspešno, saj je minilo več kot dve leti, odkar je EU napovedala prenehanje uvoza ruskega plina. Odvetniki, specializirani za pogodbe o LPG, navajajo, da se višja sila lahko uporabi le, če dobavitelj krši pogodbo, na primer z nedobavo plina; a ruska dobava že tri leta vojne poteka brez večjih težav.
Pravni strokovnjaki poudarjajo, da bi bile sankcije na ruski plin najučinkovitejši način za njegovo izključitev, a bi to zahtevalo soglasno podporo vseh 27 držav članic EU. Slovaška in zlasti Madžarska si želita ohraniti politične in poslovne vezi z Rusijo. Madžarska je javno obljubila, da bo blokirala kakršne koli energetske sankcije.
Preberite več:
Medtem ruski Gazprom in evropska podjetja vodijo pravne spore zaradi prekinjenih dobav in neporavnanih obveznosti. Po sodnih dokumentih vrednost teh sporov znaša okoli 18,5 milijarde evrov. Analiza podjetja Ember kaže, da se je uvoz ruskega plina v EU leta 2024 povečal za 18 odstotkov, kljub prizadevanjem, da se do leta 2027 postopno ukine.
