Evropska unija je po zasedanju ministrov za trgovino jasno izrazila pripravljenost, da v primeru neuspeha trgovinskih pogajanj z ZDA uvede zaščitne povračilne carine na ameriško blago, katerega vrednost presega 90 milijard evrov.
Pristojni evropski komisar Maroš Šefčovič je ob tem dejal, da je cilj EU zaščititi delovna mesta in podjetja, ki jih lahko dodatne ameriške carine zaradi spora ogrozijo.
Priprava na možne zaščitne ukrepe
Šefčovič je pojasnil, da je komisija državam članicam nedavno posredovala nov seznam ameriških izdelkov, ki bi bili predmet morebitnih carin v skupni vrednosti približno 72 milijard evrov. Ta seznam je nekoliko manjši od prvotnega, ki je vključeval za okoli 95 milijard evrov blaga, saj so ga Komisija in države članice preučile in prilagodile v skladu z gospodarskimi interesi EU. Namen tega ukrepa je odgovoriti na odločitev ZDA, da uvedejo dodatne carine, med drugim 30-odstotne carine na uvoz večine evropskih izdelkov, kar naj bi začelo veljati 1. avgusta.
Med ukrepe, ki jih lahko EU uporabi, niso le carine, temveč tudi druga orodja za uravnoteženje trgovinskega položaja, če do dogovora ne bo prišlo. Evropski ministri za trgovino so se strinjali, da je do 1. avgusta čas za dogovor in pogajanja, a so obenem poudarili, da si EU ne more dovoliti ostati pasivna, če bodo njene pravice in interesi ogroženi.
Enotnost in odločenost držav članic
Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen, ki trenutno predseduje Svetu EU, je izpostavil, da so se na zasedanju jasno pripravili na vse možne scenarije, saj v trgovinskih spopadih ni prostora za naivnost. “Moramo biti sposobni braniti svoje interese in ohraniti trdno stališče, tudi če pomeni to zaplete v odnosih z ZDA,” je dejal. Po njegovih besedah je sodobna trgovinska politika glasna in brezkompromisna, kar sta si danes ministre enotni.
Tudi slovenski državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je poudaril, da bi moral biti cilj doseči dogovor, a hkrati izrazil razumevanje za ukrepe zaščite notranjega trga. “Ne moremo biti brezzoben tiger. Potrebujemo jasno strategijo, hkrati pa moramo biti odprti za dialog,” je dodal. Izpostavil je še pomembnost izboljšanja trgovinskega okolja z znižanjem časa med podpisom in implementacijo trgovinskih sporazumov, ki trenutno povprečno znaša kar 22 mesecev.
Ozadje trgovinskega spora in nadaljnji koraki
Spor med EU in ZDA se je zaostril, ko je ameriški predsednik Donald Trump konec minulega tedna najavil uvedbo 30-odstotnih carin na večino blaga iz EU od avgusta dalje, kar naj bi predstavljalo odgovor na evropske povračilne ukrepe zaradi ameriških carin na jeklo in aluminij. EU je sredi aprila uvedla lastne povračilne carine v vrednosti okoli 21 milijard evrov.
Za zaščito trga je EU podaljšala zamrznitev del delov teh ukrepov, hkrati pa aktivno pripravlja dodatne možnosti za zaščito svojih interesov, če pogajanja ne prinesejo rešitev. ZDA in EU bodo nadaljevale pogovore, Šefčovič pa je že napovedal stik s svojimi ameriškimi kolegi v upanju, da lahko poiščejo skupne rešitve.
Preberite več:
Trgovinski spopadi med dvema največjima gospodarstvoma sveta ne vplivajo le na obe strani, temveč tudi globalne dobavne verige in svetovno gospodarstvo. Evropska komisija si želi najti ravnovesje med zaščito svojih interesov in ohranitvijo odprtega in predvidljivega tržnega okolja za podjetja ter potrošnike.
