Evropska unija je po letih pogajanj, zadržkov in političnih manevrov vendarle naredila odločilen korak proti podpisu trgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur. Države članice so na današnjem zasedanju v Bruslju podprle podpis sporazuma, ki bo odpravil večino carinskih ovir med obema gospodarskima blokoma. Odločitev pomeni pomembno zmago za Evropsko komisijo, hkrati pa odpira nova vprašanja o prihodnosti evropskega kmetijstva.
Čeprav je več držav, med njimi Francija, Avstrija, Irska, Madžarska in Poljska, že vnaprej napovedalo nasprotovanje, je bila za sprejem dosežena t. i. kvalificirana večina. Ključno vlogo je pri tem odigrala Italija, ki je po neuradnih informacijah tik pred koncem vendarle podprla sporazum. To je zadoščalo, da je bil politični prag presežen.
Kvalificirana večina, ne pa enotnost
Podpora sporazumu pomeni, da je vsaj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU, pritrdilo podpisu. A številke zakrivajo dejstvo, da enotnosti ni. Nasprotovanje prihaja predvsem iz držav z močnim in politično vplivnim kmetijskim sektorjem, kjer strah pred uvozom cenejših južnoameriških kmetijskih proizvodov ostaja zelo konkreten.
Po današnji politični potrditvi bo zdaj stekel še pisni postopek v okviru Sveta EU, s katerim bodo članice tudi formalno potrdile sklenitev sporazuma. Slovesni podpis, ki je bil sprva predviden že decembra lani v Braziliji, bi lahko po novih načrtih potekal prihodnji teden v Paragvaju.
Kaj dejansko prinaša sporazum?
Sporazum, o katerem sta se strani politično dogovorili decembra 2024, predvideva postopno odpravo carin na več kot 90 odstotkov blaga, ki ga Evropska unija izvaža v Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. Med izdelki, ki bodo razbremenjeni carin, so avtomobili, stroji, zdravila, oljčno olje, čokolada ter vino in žgane pijače.
Za evropsko industrijo gre za pomembno priložnost za večjo prisotnost na velikem in hitro rastočem trgu Južne Amerike. Evropska komisija sporazum že ves čas predstavlja kot strateški odgovor na zaostreno globalno trgovinsko konkurenco, zlasti v odnosu do ZDA in Kitajske.
Najbolj občutljiv del je kmetijstvo
Druga plat sporazuma je bistveno bolj politično eksplozivna. Južnoameriški proizvajalci bodo namreč dobili lažji dostop do evropskega trga za proizvode, kot so govedina, perutnina, svinjina, riž, sladkor in med. Res je, da bo uvoz teh proizvodov omejen s kvotami in posebnimi režimi, a prav tu se začne nezaupanje evropskih kmetov.
Zato sporazum vključuje t. i. zaščitno varovalko, ki omogoča začasno zamrznitev carinskih ugodnosti, če bi se izkazalo, da povečan uvoz resno škoduje evropskemu trgu. Pravila za sprožitev te varovalke so bila v zadnjih mesecih dodatno zaostrena in to ni nepomembna podrobnost.
Varovalka s strožjimi kriteriji
Stalni predstavniki držav članic so danes potrdili tudi načelni dogovor z Evropskim parlamentom o pravni podlagi za izvajanje zaščitne varovalke. Medtem ko je prvotni dogovor predvideval sprožitev preiskave ob osmih odstotkih padca cen ali rasti uvoza, so zdaj pragovi znižani na pet odstotkov.
To pomeni, da bo Evropska komisija lahko hitreje ukrepala, če bodo uvozne cene južnoameriških proizvodov v EU občutno nižje od evropskih ali če bo prišlo do nenadnega porasta količin. Če bo preiskava potrdila grožnjo resnega škodovanja, bo komisija lahko začasno ustavila carinske ugodnosti.
Na papirju gre za močan zaščitni mehanizem. V praksi pa bo njegovo delovanje odvisno od hitrosti, politične volje in pripravljenosti Bruslja, da se postavi po robu interesom uvoznikov in velikih trgovskih verig.
Protesti stalnica evropske kmetijske politike
Da sporazum prihaja v politično občutljivem trenutku, potrjujejo tudi današnji protesti evropskih kmetov. V Franciji in Belgiji so se kmetje znova podali na ceste s traktorji in blokirali prometnice v znak nasprotovanja sporazumu, ki ga vidijo kot simbol nelojalne konkurence.
Njihova kritika ni nova, saj opozarjajo, da južnoameriški proizvajalci delujejo pod milejšimi okoljskimi, zdravstvenimi in delovnimi standardi, medtem ko EU od lastnih kmetov zahteva vse strožje pogoje. V tem kontekstu sporazum vidijo kot dvoličen signal evropske politike.
Bruselj je v zadnjih mesecih skušal pomiriti razmere tudi z obljubami o dodatnem financiranju kmetijstva v prihodnjem večletnem proračunu EU ter z znižanjem carin na uvoz določenih gnojil. A današnja odločitev kaže, da je strateški interes EU za širitev trgovinskih vezi prevladal nad zadržki posameznih sektorjev.
Preberite več:
Podpis sporazuma z Mercosurjem tako ni konec razprave, temveč njen začetek. V prihodnjih letih bo pokazal, ali so zaščitni mehanizmi res dovolj močni ali pa bodo evropski kmetje plačali ceno globalnih trgovinskih ambicij EU.
