Evropska unija je sporočila, da je skrajni čas za premik pri oskrbi z redkimi zemeljskimi kovinami. V nagovoru evropskim poslancem je pristojni komisar Stéphane Sejourne poudaril, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za prekinitev odvisnosti od Kitajske, zlasti kar zadeva surovine, ki so ključne za tehnologijo, zelene rešitve in obrambo. Prihodnji teden naj bi EU objavila nov strateški načrt, ki bo naslovil to problematiko.
Kitajska je namreč oktobra uvedla stroge omejitve izvoza redkih zemelj, potrebnih za proizvodnjo baterij, pametnih telefonov, vetrnih turbin in visoke tehnologije. Čeprav je Peking pozneje predstavil enoletni odlog pri uveljavitvi teh omejitev, ukrep še vedno buri duhove in razgalja stopnjo odvisnosti, v kateri se je znašla EU.
Elementi redkih zemelj so izjemno pomembni, saj se pojavljajo v čipih, baterijah električnih vozil, trajnih magnetih, medicinski opremi in obrambni tehnologiji. Po ocenah EU je večina te oskrbe končana za Reko, predelava pa skoraj izključno poteka na kitajski ozemljih.
Čeprav je EU že sprejela zakonodajo o kritičnih surovinah (Critical Raw Materials Act – CRMA), ki predvideva cilje diverzifikacije, recikliranja in zmanjševanja odvisnosti, se zdaj jasno kaže, da so trenutni ukrepi premalo, vsaj po besedah Sejourna. Kot je dejal, mora Evropa podvojiti prizadevanja.
Politiki in gospodarstveniki poudarjajo, da je odvisnost od enega samega vira (Kitajske) strateško tveganje. Če bi Kitajska ponovno omejila izvoz, ali v primeru političnih trenj med zahodom in Pekingom, bi bili EU, zlasti države z omejenimi rudarskimi viri, v veliki stiski.
Več recikliranja, diverzifikacija in novi rudarski zavezništvi
Po napovedih bo načrt, ki ga bo EU predstavila 3. decembra, obsegal več ukrepov, med katerimi je ustanovitev evropske agencije za kritične surovine (European Critical Minerals Agency) ali podobnega evropskega centra, ki bo koordiniral nabavo, skladiščenje in razdeljevanje kritičnih surovin po članicah EU — podobno kot japonska državna družba za surovine. To bi pomenilo, da bi EU vsaj del surovin zagotovila sama.
Drugi ukrep je okrepitev recikliranja. Cilj je, da do leta 2030 reciklaža doseže 25 % povpraševanja po kritičnih surovinah. Trenutno je delež recikliranih redkih zemelj pod 1 %. Tretji ukrep pa je spodbujanje novih rudarskih in predelovalnih projektov znotraj EU ali z “zanesljivimi partnerji” zunaj Azije, da se zmanjša tveganje souporabe ene države.
Sejourne je opozoril, da projekte pogosto ustavijo zapleteni birokratski postopki in visoki stroški, zato bo EU poskušala poenostaviti dovolilne postopke in pospešiti investicije.
Ima EU realne možnosti?
Strokovnjaki opozarjajo, da bo pred EU težka pot. Predelovalni obrati v Evropi so majhni, stroški proizvodnje pa višji kot na Kitajskem. Zato je po ocenah analitikov verjetno, da bo avtomobilska industria, ki je močno odvisna od surovin za baterije, še naprej dajala prednost kitajskim dobaviteljem.
Kljub temu se je EU zavezala, da bo diverzifikacija oskrbe, recikliranje in razvoj alternativ potekal po planu. Zakon o kritičnih surovinah predvideva, da države prispevajo k skupnemu evropskemu omrežju, kar naj bi bila kombinacija domačih rudnikov, predelovalnih zmogljivosti in reciklaže.
Preberite več:
Če bo načrt uspešen, gre za geopolitični premik. EU bi lahko z leti iz rednega kupca surovin postala suveren akter, sposobna podpirati svojo industrijo, električna vozila, obnovljive vire in obrambno tehnologijo brez odvisnosti od enega samega globalnega dobavitelja.
