Evropska unija je leta 2024 iz držav zunaj EU uvozila za 3.471 milijard evrov storitev. Gre za 3,5 bilijona evrov, kar potrjuje, da evropsko gospodarstvo ni več primarno industrijsko, temveč izrazito storitveno in globalno prepleteno. Podatke je objavil Eurostat v okviru statistike mednarodne trgovine s storitvami po načinih dobave.
Največji del uvoza, kar 58,9 odstotka oziroma 2.044 milijard evrov, poteka prek komercialne prisotnosti v EU. To pomeni, da tuja podjetja storitve zagotavljajo prek svojih podružnic ali hčerinskih družb znotraj Unije. Klasična čezmejna dobava na daljavo predstavlja 31,3 odstotka oziroma 1.087 milijard evrov. Potrošnja v tujini, kamor sodijo turizem, izobraževanje ali zdravstvene storitve, predstavlja 6,6 odstotka, prisotnost fizičnih oseb pa le 3,2 odstotka.
Struktura uvoza storitev v EU 2024
| Način dobave | Vrednost (v mrd €) | Delež (%) |
| Komercialna prisotnost | 2.044 | 58,9 % |
| Čezmejna dobava | 1.087 | 31,3 % |
| potrošnja v tujini | 229 | 6,6 % |
| prisotnost fizičnih oseb | 111 | 3,2 % |
Podatek, da skoraj 60 odstotkov uvoza poteka prek podružnic tujih podjetij, kaže na to, da je evropski trg integriran v globalne korporativne strukture. Storitev se ne uvaža le prek digitalnih kanalov ali prek posameznikov, temveč predvsem prek neposredne prisotnosti tujih multinacionalk na evropskem trgu.
Struktura se med državami seveda razlikuje
V 22 članicah je prevladovala komercialna prisotnost, z najvišjimi deleži v Bolgariji, na Madžarskem in v Španiji. Grčija izstopa po čezmejni dobavi, kjer ta predstavlja skoraj 69 odstotkov uvoza. Potrošnja v tujini ima večji pomen na Danskem, v Franciji, Litvi, na Hrvaškem in v Italiji.
Preberite več:
Za razprave o strateški avtonomiji EU so ti podatki ključni. Če več kot polovica uvoženih storitev temelji na prisotnosti tujih podjetij znotraj EU, imamo večji dostop do kapitala in znanja kot tudi večjo izpostavljenost globalnim poslovnim ciklom. Evropski trg storitev je odprt, a hkrati močno odvisen od zunanjih igralcev.
