Evropski organ za delo ELA začenja kampanjo za spodbujanje prijavljenega dela po vsej Evropski uniji. Pobuda sovpada z deseto obletnico evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu. Slovenija se kampanji pridružuje.
Komunikacijski del vključuje digitalne vsebine in informativna gradiva v 29 jezikih. V ospredju je ozaveščanje delavcev in delodajalcev o tveganjih dela na črno ter spodbujanje spoštovanja zakonodaje. Vendar je ključno vprašanje širše od same kampanje.
Kolikšen je obseg sive ekonomije
Po ocenah Evropske komisije in raziskav, ki jih povzema Evropski parlament, se obseg sive ekonomije v državah članicah giblje med 10 in 20 odstotki BDP. Delež se razlikuje glede na strukturo gospodarstva in učinkovitost nadzora.
Ocene obsega sive ekonomije v EU
| Regija | Ocenjen delež sive ekonomije v BDP |
| Severna Evropa | 8 do 12 odstotkov |
| Zahodna Evropa | 10 do 15 odstotkov |
| Južna Evropa | 15 do 20 odstotkov |
| Srednja in vzhodna Evropa | 15 do 20 odstotkov |
Največ tveganj je v gradbeništvu, gostinstvu, sezonskem kmetijstvu in čezmejnih storitvah. Neprijavljeno delo zmanjšuje davčne prilive, obremenjuje socialne blagajne in ustvarja cenovni pritisk na podjetja, ki poslujejo zakonito.
Poslovna dimenzija problema
Podjetje, ki ne plačuje prispevkov in davkov, ima nižje stroške dela. Posledica je izkrivljena konkurenca. Zakoniti delodajalci so pod pritiskom, saj se borijo z nelojalnimi praksami na istem trgu. V čezmejnih projektih, kjer sodelujejo podizvajalci iz različnih držav, je nadzor še zahtevnejši.
ELA poleg kampanje koordinira tudi skupne nadzore in izmenjavo informacij med državami članicami. Učinek bo odvisen od doslednosti izvajanja nadzorov in od sankcij.
Preberite več:
Slovenija je močno vpeta v čezmejne dobavne verige, zlasti v gradbeni in logistični sektor. Če nadzor ostane šibek, kampanja ne bo spremenila ravnanja na trgu. Ozaveščanje je korak naprej, vendar brez učinkovitega nadzora ne prinaša sistemske spremembe.
