Gospodarska slika Evrope se je ob koncu leta 2025 postopno izboljševala, a brez pravega zagona. Bruto domači proizvod se je v zadnjem četrtletju leta tako v evroobmočju kot v celotni EU povečal za 0,3 odstotka glede na prejšnje četrtletje, kaže prva ocena Eurostata. Enaka rast je bila zabeležena tudi v tretjem četrtletju, kar potrjuje vzorec stabilnega, a zadržanega okrevanja.
Na letni ravni je bila slika nekoliko boljša. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2024 je bil BDP v evroobmočju višji za 1,3 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka. Na ravni celotnega leta 2025 to pomeni 1,5-odstotno rast v evroobmočju in 1,6-odstotno rast v EU. Gre za soliden, a še vedno podpovprečen tempo, ki odraža razmere po obdobju visoke inflacije, zaostrene monetarne politike in šibkega povpraševanja.
Razlike med državami ostajajo velike
Podatki za zadnje četrtletje razkrivajo precejšnje razlike med državami članicami. Najvišjo četrtletno rast je zabeležila Litva (+1,7 %), sledili sta Španija in Portugalska (obe +0,8 %). Na drugi strani je bila Irska edina država z upadom BDP glede na prejšnje četrtletje (–0,6 %), saj je irska statistika že tradicionalno zelo volatilna zaradi vloge multinacionalk.
Večja gospodarstva ostajajo sidro stabilnosti, ne pa motor rasti. Nemčija je v zadnjem četrtletju zabeležila 0,3-odstotno rast, Francija 0,2 odstotka, Italija pa 0,3 odstotka. To pomeni, da se je evroobmočje izognilo recesiji, ni pa še vstopilo v fazo dinamičnejšega cikla.
Zmerna rast v EU pomeni stabilno, a ne eksplozivno okolje za slovenski izvoz. Največja slovenska izvozna trga, Nemčija in Italija, rasteta počasi, kar omejuje potencial hitrejšega okrevanja domače industrije. Po drugi strani pa dejstvo, da se rast ohranja in da je letna dinamika pozitivna, zmanjšuje tveganje za nenadne negativne šoke.
Preberite več:
Za Slovenijo je ključno tudi to, da se rast v evroobmočju ne lomi, temveč ostaja enakomerna. To daje manevrski prostor domačemu gospodarstvu, a hkrati pomeni, da večjih zunanjih pospeškov ni pričakovati. Rast bo v letu 2026 zato v veliki meri odvisna od notranjih dejavnikov: investicij, produktivnosti in hitrosti prilagajanja podjetij.
