Bruselj ne bo podprl energetskih rešitev v Bosni in Hercegovini, ki ne temeljijo na obnovljivih virih energije. To je Delegacija EU v Sarajevu sporočila bosansko-hercegovskemu portalu Nezavisne novine in s tem jasno zarisala mejo med evropsko in ameriško energetsko vizijo za Zahodni Balkan.
Ameriško podjetje Bechtel, ki je v regiji prisotno že desetletja, a doslej ne v BiH, želi skupaj z drugimi ameriškimi vlagatelji zgraditi Južno interkonekcijo, plinovod, ki bi utekočinjeni plin s terminala na otoku Krku pripeljal v BiH. V državi že potekajo pogovori o podelitvi koncesije ameriškemu vlagatelju. Prva faza predvideva plinsko omrežje v Federaciji BiH, druga pa razširitev na Republiko Srpsko. Omenja se tudi gradnja plinskih elektrarn.
EU se od teh načrtov jasno distancira. “Finančna podpora EU ne zajema projektov, ki bi povečali dolgoročno odvisnost od fosilnih goriv ali bili v nasprotju s podnebnimi cilji,” so pojasnili v Delegaciji EU. Bruselj namesto tega ponuja BiH do 976,5 milijona evrov v okviru Načrta rasti, v zameno za napredek pri reformah, tudi na področju energetskega prehoda.
Delegacija EU je opozorila tudi na mehanizem CBAM, ki bo postopoma podražil izvoz ogljično intenzivnih izdelkov na evropski trg. Če želi BiH ohraniti konkurenčnost svojega gospodarstva, bo morala zmanjšati izpuste in vlagati v čistejšo energijo, so poudarili.
Razhajanje med Brusljem in Washingtonom na energetskem področju je eno najglobljih v transatlantskih odnosih. Administracija Donalda Trumpa želi širiti omrežje fosilnih goriv in ustvarjati gospodarska partnerstva z državami, ki bi uvažale ameriške energente. EU po drugi strani stavi na hidroenergijo, veter, sonce in jedrsko energijo ter želi zmanjšati odvisnost od uvoza. Čeprav Evropa še naprej kupuje ameriški plin in bo s tem nadaljevala vsaj še desetletje, je dolgoročni cilj energetska samozadostnost.
BiH se tako znajde v zadregi. Po eni strani želi diverzificirati oskrbo z energijo stran od Rusije, po drugi pa jo evropska pot zavezuje k izpolnjevanju podnebnih ciljev EU. Interes za Južno interkonekcijo ni nov. Že nekdanji ameriški veleposlanik Michael Murphy je skušal pospešiti gradnjo plinovoda, zavedajoč se, da bo EU prenehala financirati plinske projekte. Zdajšnji vršilec dolžnosti veleposlanika ZDA v BiH John Ginkel nadaljuje z enako strategijo, a rok, do katerega so bili evropski vlagatelji pripravljeni sofinancirati interkonekcijo, je medtem potekel, poroča portal Nezavisne novine.
