EU znižala emisijski cilj s 100 na 90 odstotkov in odprla vrata bencinskim avtomobilom po 2035

Kupci novih avtomobilov v EU bodo po letu 2035 še vedno lahko izbirali med bencinskimi, dizelskimi, hibridnimi in električnimi pogoni. Evropska komisija je v predlogu revizije emisijskih standardov, o katerem so ministri za okolje v torek, 17. marca, prvič razpravljali, cilj za zmanjšanje izpustov CO2 iz novih osebnih vozil znižala s 100 na 90 odstotkov glede na leto 2021. Preostalih deset odstotkov bodo proizvajalci lahko izravnali z uporabo nizkoogljičnega jekla, proizvedenega v EU, ali z e-gorivi in biogorivi. Za Slovenijo, kjer avtomobilska industrija po ocenah grozda ACS+ ustvari deset odstotkov BDP in skoraj četrtino izvoza, predlog zadeva Revoz, celotno dobaviteljsko verigo in več tisoč zaposlenih v panogi.

Novomeški Revoz, ki od začetka leta proizvaja električnega twinga in letos pripravlja proizvodnjo električnih modelov znamk Dacia in Nissan, sodi med prve upravičence novega mehanizma superkreditov. Komisija bo vsakemu majhnemu evropskemu električnemu avtomobilu, krajšemu od 4,2 metra, pri izračunu emisij flote pripisala vrednost 1,3 vozila. Električni twingo stane manj kot 20.000 evrov, napovedana nova električna dacia pod 18.000 evrov. Superkrediti tako spodbujajo ravno tisti segment, v katerem se Revoz z naložbo, vredno najmanj 120 milijonov evrov, utrjuje kot ključna evropska tovarna skupine Renault.

Slovenija je leta 2025 podvojila prodajo baterijskih električnih vozil. Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je bilo registriranih 6.419 novih baterijskih električnih vozil, 103,9 odstotka več kot leto prej. Delež med vsemi novimi registracijami je dosegel 11,1 odstotka, kar Slovenijo po dinamiki rasti uvršča v sam evropski vrh, a jo po absolutnem deležu pušča pod povprečjem EU, ki je znašalo 17,4 odstotka. Avstrija je dosegla 21,5 odstotka, Italija in Hrvaška pa sta s 5,1 oziroma 4,2 odstotka precej zadaj.

Komisija je avtomobilski sveženj predstavila 16. decembra lani, po več kot letu dni pogovorov z industrijo, ki je opozarjala na neuresničljivost prvotnih zahtev. Pritisk za omilitev je prišel iz Nemčije, Italije, Češke in Poljske, medtem ko sta Francija in Španija zagovarjali ohranitev prepovedi ob večji podpori domači proizvodnji. Ciprski minister za promet Alexis Vafeadis, ki je predsedoval torkovi razpravi v okviru ciprskega predsedovanja Svetu EU, je opozoril, da izpusti iz osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil še vedno predstavljajo petino vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Poleg omilitve cilja za leto 2035 predlog znižuje vmesno zahtevo za lahka gospodarska vozila za leto 2030 s 50 na 40 odstotkov ter dovoljuje izračun triletnega povprečja emisij v obdobju 2030 do 2032.

Okoljska organizacija Transport & Environment opozarja, da bi znižanje cilja s 100 na 90 odstotkov lahko povzročilo od 15 do 25 odstotkov manj prodanih baterijskih električnih vozil leta 2035, skupno pa do ene milijarde ton dodatnih izpustov CO2 do leta 2050. Mednarodni svet za čist promet (ICCT) ocenjuje, da bi se lahko letna prodaja električnih vozil v EU zmanjšala za 1,3 do 2,6 milijona v primerjavi s sedanjo ureditvijo. Evropsko združenje proizvajalcev ACEA je predlog pozdravilo kot korak v pravo smer, a opozorilo, da bodo podrobnosti odločilne.

Evropski parlament in Svet EU bosta svoji stališči oblikovala v prvi polovici leta. Pogajanja bodo po pričakovanjih trajala več mesecev, končni izid pa bo določil, ali bodo evropski proizvajalci leta 2035 res smeli ponujati tudi avtomobile z motorji na notranje zgorevanje.