Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je izrazil zaskrbljenost zaradi vse več ponarejenih živil in pijač, ki se pojavljajo na evropskem trgu. V eni sami operaciji, ki je potekala po vsej Evropski uniji, so pristojni organi zasegli ponarejene izdelke v skupni vrednosti kar 91 milijonov evrov. Med njimi so našli tudi nevarne snovi, kot so metanol, živo srebro in strupeni pesticidi, ki ogrožajo zdravje potrošnikov.
Čeprav so ponarejeni izdelki tradicionalno povezani z luksuznimi dobrinami in modnimi izdelki, so živila postala druga najpogostejša kategorija zaseženih ponaredkov na zunanjih mejah EU. Med najbolj prizadetimi so piškoti, testenine, čips in sladkarije. Europol opozarja, da je zaradi rasti elektronskega trgovanja in spletnih tržnic potrošnikom vse težje prepoznati pristne izdelke, kar omogoča kriminalnim združbam lažjo distribucijo ponaredkov.
Ponarejena živila kot nova fronta kriminala
V okviru skupne operacije Europola in Interpola so lani zasegli za 91 milijonov evrov ponarejenih in neustreznih živilskih proizvodov, kar je le vrh ledene gore. Operacija OPSON, ki se izvaja že več let, je razkrila tudi primere recikliranja pokvarjene hrane in zlorabe zaščitenih imen živil, kot so feta ali Parmigiano Reggiano, kar dodatno ogroža potrošnike in zaupanje v kakovost hrane.

Gospodarske in zdravstvene posledice
Ponarejanje živil ni le zdravstvena grožnja, ampak tudi velik udarec za evropsko gospodarstvo. Med letoma 2013 in 2017 je zaradi ponarejanja vina in žganih pijač EU izgubila okoli 2,3 milijarde evrov prodaje in skoraj 5700 delovnih mest. Davčne izgube so znašale približno 2,1 milijarde evrov.
Med najpogostejšimi državami izvora ponarejenih živil, zaseženih na zunanjih mejah EU, sta Kitajska in Turčija. Zato EUIPO potrošnikom svetuje, naj kupujejo le pri uradnih trgovcih in preverjajo označbe izdelkov, kot so geografske oznake porekla (ZOP, ZGO, ZTP), ki zagotavljajo pristnost in kakovost.
Ponarejanje hrane in pijač ostaja ena izmed velikih preizkušenj za varnost in zdravje potrošnikov v EU. Za učinkovito zaščito je potrebna tesna mednarodna sodelovanja, ozaveščanje potrošnikov in stroga kontrola na mejah, saj so ponarejeni izdelki nevarni ne le za zdravje, ampak tudi za celotno gospodarstvo in zaupanje v evropski trg.