Evropski statistični urad bo s 4. februarjem 2026 uvedel temeljite spremembe v metodologiji harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki služi kot merilo inflacije v evrskem območju in podlaga za odločitve Evropske centralne banke o obrestnih merah. Med novostmi je vključitev iger na srečo v košarico izdelkov in storitev, ki jih statistiki spremljajo pri merjenju gibanja cen, je Eurostat napovedal v spremnem dokumentu k januarski objavi podatkov o inflaciji.
Igre na srečo bodo uvrščene v kategorijo rekreacijskih storitev znotraj skupine »Rekreacija, šport in kultura«. Izdatki evropskih gospodinjstev za loterije, stavnice, igralnice in spletne igre na srečo bodo tako prvič neposredno vplivali na uradni indeks inflacije. Sprememba sledi novi evropski klasifikaciji individualne potrošnje po namenu, usklajeni z mednarodno klasifikacijo Združenih narodov COICOP 2018.
Sektor iger na srečo je v zadnjem desetletju v Evropi doživel eksponentno rast, zlasti na račun digitalizacije in širjenja spletnega stavljenja. Po podatkih Evropske komisije so prihodki evropskega trga iger na srečo leta 2024 presegli 100 milijard evrov letno, kar ta segment postavlja med pomembne dele potrošnje evropskih gospodinjstev. Če statistiki tega segmenta ne zajamejo, indeks inflacije le delno odraža dejansko gibanje cen, s katerimi se srečujejo potrošniki.
Eurostat bo posodobil tudi referenčno obdobje indeksa na leto 2025, kar pomeni, da bo nova osnova 2025=100. Hkrati bo uveljavljena nova različica evropske klasifikacije potrošnje ECOICOP ver. 2, ki prinaša podrobnejšo členitev potrošniških kategorij.
Inflacija evrskega območja je decembra 2025 po preliminarnih podatkih Eurostata znašala 2,0 odstotka na letni ravni, kar je v skladu s ciljem ECB. Storitve ostajajo glavni generator inflacijskih pritiskov s 3,4-odstotno letno rastjo, sledijo hrana, alkohol in tobak z 2,6 odstotka. Cene energentov so medletno upadle za 1,9 odstotka.
Sprememba metodologije ima praktične posledice. Harmonizirani indeks cen se ne uporablja le za merjenje inflacije, temveč tudi za indeksacijo pogodb, plač in socialnih transferjev v številnih državah članicah. ECB indeks neposredno upošteva pri oblikovanju monetarne politike. Vse pogodbe, vezane na HICP, bodo od februarja dalje odražale novo metodologijo, kar utegne vplivati na višino izplačil pri nekaterih indeksiranih instrumentih.
ECB je napovedala, da bo s 4. februarjem 2026 ukinila dosedanjo zbirko podatkov o indeksih cen in jo nadomestila z novo, ki bo odražala metodološke spremembe. Statistični uradi držav članic so v preteklih mesecih prilagajali svoje sisteme zbiranja podatkov, da bi lahko zajeli tudi izdatke za igre na srečo. Postopek je zahteval sodelovanje z regulatorji trga iger na srečo in prilagoditev anketnih vprašalnikov za gospodinjstva.
Slovenija ima na področju iger na srečo specifično strukturo. Trg obvladujejo Loterija Slovenije in nekaj koncesionarjev igralniških dejavnosti, medtem ko spletno stavljenje hitro raste. Vključitev te kategorije v indeks pomeni, da bodo nihanja cen stavnih kvot, vstopnin v igralnice in stroškov loterijskih srečk prvič vplivala na uradno stopnjo inflacije, ki jo objavlja Statistični urad RS.
Z novo metodologijo se bo prekinila popolna primerljivost časovnih vrst. Eurostat bo sicer objavljal vzporedne serije v stari in novi referenčni osnovi, a pri analizah dolgih časovnih vrst bo treba upoštevati metodološki prelom. Naslednja redna objava podatkov za december 2025 je predvidena za 19. januar 2026, prva objava po novi metodologiji pa bo 4. februarja z januarskimi podatki.
