V Evropi ne prevladuje optimizem. Eurostat je danes objavil septembrske podatke o industrijski proizvodnji, ki kažejo, da je v evroobmočju proizvodnja sicer rahlo narasla za 0,2 odstotka, a številke skrivajo zaskrbljujoče podrobnosti. Proizvodnja netrajnega potrošniškega blaga je strmo padla za 2,6 odstotka, kar odraža slabšo kupno moč gospodinjstev in okrnjen potrošniški optimizem.
Slovenija ni izjema. Njena industrijska proizvodnja je septembra skrčila za 1,3 odstotka – podatek, ki bi ga lahko označili kot simptomatičen za širše težave izvozno usmerjenih gospodarstev.
Medtem ko je evroobmočje kot celota septembra zabeležilo letno rast industrijske proizvodnje za 2,1 odstotka, je Slovenija na negativnem ozemlju. Letna rast slovenske industrijske proizvodnje je bila septembra -1,3 odstotka, kar kaže na to, da strukturne težave ne popuščajo.
Industrijska proizvodnja evroobmočja po sektorima (septembar 2025, mesečna promena)
| Sektor | Sprememba (%) |
|---|---|
| Vmesno blago | +0,3 |
| Energija | +1,2 |
| Investicijsko blago | +0,3 |
| Trajno potrošniško blago | -0,5 |
| Netrajno potrošniško blago | -2,6 |
| SKUPAJ | +0,2 |
Vir: Eurostat, 13. november 2025
Nemčija, Italija, Trump: trikotnik tveganj za slovensko izvozno gospodarstvo
Za Slovenijo, ki izvaža 86 odstotkov svoje predelovalne proizvodnje, predvsem v Nemčijo, Italijo in Avstrijo, so te številke še posebej zaskrbljujoče. Nemčija, slovenski največji trgovinski partner, se že več mesecev spopada z industrijsko krizo. Njena proizvodnja še naprej stagnira, povpraševanje po avtomobilih in strojni opremi pa slabi. Italija je sicer septembra zabeležila rast proizvodnje za 1,5 odstotka, vendar ostaja soočena s šibkim domačim povpraševanjem in strukturnimi problemi.
Nemška stagnacija ima neposredne posledice za Slovenijo. Slovenski avtomobilski sektor, ki predstavlja šest odstotkov celotnega izvoza, je že pod pritiskom ameriških carin na avtomobile. Farmacevtski sektor, kjer imajo slovenska podjetja kot Krka in Lek pomembno vlogo, se od septembra dalje spopada z ameriškimi carinskimi omejitvami. Dodaten pritisk pa ustvarja Donald Trump, ki grozi z novimi carinami od 15 do 20 odstotkov na evropske izdelke. Evropska industrija je že oslabljena, dodatni carinski šok pa bi jo lahko pahnili v resnejšo krizo.
Ob tem Avstrija, tretji največji slovenski trgovinski partner, ni v boljšem položaju. Njena proizvodnja je septembra skrčila za 0,9 odstotka, kar kaže na širše regionalne težave. Za Slovenijo to pomeni, da se zmanjšuje povpraševanje na ključnih trgih prav v času, ko bi morala okrepiti svojo konkurenčnost.
Industrijska proizvodnja odabranih zemalja (septembar 2025, godišnja promena)
| Država | Sprememba (%) |
|---|---|
| Slovenija | -1,3 |
| Avstrija | -0,9 |
| Irska | -6,3 |
| Italija | +1,5 |
| Evrsko območje | +2,1 |
| EU | +2,2 |
Vir: Eurostat, Trading Economics, Statistični urad RS
Evrsko območje: le navidezna rast
Evroobmočje je septembra sicer zabeležilo letno rast industrijske proizvodnje za 2,1 odstotka, kar na prvi pogled zveni spodbudno. A podatki zahtevajo podrobnejšo analizo. Irska je zabeležila občutno znižanje proizvodnje za 6,3 odstotka, kar kaže na izjemno nihajnost v proizvodnji. Avstrija je upadla za 0,9 odstotka, Slovenija za 1,3 odstotka. Italija je zrasla za 1,5 odstotka. Nemčija se duši v industrijski krizi, ki traja že več mesecev.
Trump pritiska za carine od 15 do 20 odstotkov na evropske izdelke, kar bo dodatno prizadelo izvoz. Slovenija izvaža 86 odstotkov predelave, glavni partnerji pa so Nemčija, Italija in Avstrija – vse države, ki se borijo s počasnejšo rastjo ali padcem.
Slovenski izvoz avtomobilov predstavlja šest odstotkov celotnega izvoza. Ameriška carina na avtomobile že prizadeva ta sektor. Farmacevtski sektor, kjer ima Slovenija močne igralce, kot sta Krka in Lek, se sooča z ameriškimi carinskimi omejitvami od septembra. Problem niso samo carine – povpraševanje v Evropi slabi, kar kažejo številke o padcu netrajnega potrošniškega blaga za 2,6 odstotka v celotnem evroobmočju.
Preberite več:
Slovenski BDP je v drugem četrtletju zrastel za 0,7 odstotka, toda industrijski padec v tretjem četrtletju lahko izniči ta napredek. Ministri za finance danes sodelujejo na sestanku ECOFIN v Bruslju, kjer razpravljajo o energetskih davkih in trgovinskih vojnah, medtem ko jih MMF opozarja, da bi lahko dolg dosegel 130 odstotkov BDP do leta 2040. Industrijski podatki, ki jih je Eurostat danes objavil, kažejo, da Evropa nima luksuza čakanja – proizvodnja pada, povpraševanje slabi, zunanji pritiski pa rastejo.
